Maurice Druon je leta 1948 dobil Goncourtovo nagrado za roman Les grandes familles, znan pa je tudi po seriji sedmih zgodovinskih romanov, ki so v 50. letih izšli pod naslovom Les Rois Maudits, v slovenščini Prekleti kralji. Foto: EPA
Maurice Druon je leta 1948 dobil Goncourtovo nagrado za roman Les grandes familles, znan pa je tudi po seriji sedmih zgodovinskih romanov, ki so v 50. letih izšli pod naslovom Les Rois Maudits, v slovenščini Prekleti kralji. Foto: EPA

Prijatelj, kaj slišiš črni let vran na poljani? Prijatelj, kaj slišiš neme krike vklenjene domovine? Partizani, delavci, kmetje! To je znak za preplah!

Iz Pesmi partizanov.

Druon je bil ena zadnjih navezav na francosko vlado generala Charlesa de Gaullea v izgnanstvu v Londonu. Druon, nekdanji golistični minister in velik anglofil, je v starosti 90 let umrl na svojem domu. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je poklonil pokojniku, "velikemu pisatelju, velikemu borcu odpora, velikemu politiku in velikemu človeku", premier Francois Fillon pa je Druona označil za "človeka akcije in velike inteligence".

Pesem partizanov (Le Chant des Partisans) je Druon napisal skupaj s svojim stricem, pisateljem Josephom Kesslom, in sicer leta 1943, ko se je kot mlad konjeniški častnik priključil De Gaulleu v Londonu. "Prijatelj, kaj slišiš črni let vran na poljani? Prijatelj, kaj slišiš neme krike vklenjene domovine? Partizani, delavci, kmetje! To je znak za preplah!" poje pesem.

Pesem so iz zavezniškega letala odvrgli in v tajnosti širili po okupirani Franciji, peli na mitingih pripadnikov odporniškega gibanja in v celicah nacističnih zaporov. V času do osvoboditve Francije leta 1944 je pesem z glasbeno podlago Anne Marly že ponarodela. Pesem še danes izvajajo ob državnih praznikih, med drugim sta jo posnela pevca Yves Montand in Johnny Hallyday (spodaj desno jo lahko poslušate v Montandovi izvedbi).

Prijateljeval z Vladimirjem Putinom
Druon se je rodil v Parizu ruskemu očetu, v poznih letih pa je prijateljeval tudi z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Putin ga je občudoval kot "živo legendo". Desničarski Le Figaro je "lordu literature" posvetil dve strani, medtem ko ga je levičarski Liberation predstavil kot "starega reakcionarja", ki so mu ugled dvigovala mladostna junaštva.

Druon je bil del novinarske ekipe, ki je v okupirano Francijo poročala s sedeža BBC-ja v Londonu. Po vojni je imel bogato kariero kot pisec zgodovinskih romanov, leta 1948 pa si je prislužil tudi visoko francosko literarno Goncourtovo nagrado. V 70. letih je bil minister za kulturo in na čelu prestižne Academie Francaise.

A. K.

Prijatelj, kaj slišiš črni let vran na poljani? Prijatelj, kaj slišiš neme krike vklenjene domovine? Partizani, delavci, kmetje! To je znak za preplah!

Iz Pesmi partizanov.