Tako je vodja rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice Marijan Rupert naznanil razstavo Poljub z jezikom: slovnice in slovarji slovenskega jezika od začetkov do danes, ki bo na ogled v tamkajšnji razstavni dvorani.
Od izvornega gradiva do sodobne tehnologije
Razstava poleg razstavljenih slovnic in slovarjev prinaša tudi vpogled v sodobno tehnologijo jezika. Rupert je še povedal, da so nanjo že dolgo čakali, povezana pa je tudi s četrtkovim simpozijem Obdobja, ki je bil pravzaprav povod zanjo.

Gre za mednarodni slovenistični znanstveni simpozij Obdobja, na katerem se bodo letos posvetili temi Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis. Udeleženci si bodo lahko na razstavi tudi v živo ogledali izvirno gradivo, ki priča o razvoju slovenščine.

Neizdani Kumerdejeva in Japljeva slovnica
Zgodovinsko najpomembnejša dela za razvoj slovenščine - 79 knjig in 17 rokopisov - so predstavljena v vitrinah. Po besedah profesorja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozme Ahačiča, ki je eden izmed avtorjev razstave, so ti rokopisi še posebej zanimivi, ker so tudi strokovni javnosti manj znani.

Med zanimivejšimi eksponati sta neizdani slovnici Tomaža Kumerdeja in Jurija Japlja s konca 18. stoletja, manj znani slovar Valentina Vodnika v več kot 60 zvezkih z začetka 19. stoletja ter rokopis slovarja, katerega avtor si je leta 1854 zamislil, da bi slovenščino zapisovali z grškimi črkami.

Po Ahačičevih besedah je glavno sporočilo razstave, da imamo Slovenci bogato tradicijo slovarjev in slovnic v slovenskem jeziku, vendar pa bo marsikoga navdušila tudi prva elektronska izdaja slovenske slovnice na disketah.

Od domače naloge na poti do slovarja rim
Tako sodobnejši del postavitve poudarja predvsem vlogo tehnologije jezika, ki je aktualna zadnje desetletje. Dotika se na primer dejstva, da lahko šolar s pomočjo pametnega telefona naredi domačo nalogo na avtobusu na poti iz šole ali da lahko nekdo, ki bi rad napisal pesem, a ne najde prave rime, ustreznico poišče v slovarju rim.

Kljub vsej uporabnosti tehnologije profesorica na Filozofski fakulteti Mojca Smolej, ki je skupaj z Ahačičem poskrbela za postavitev, opozarja na previdnost pri njeni rabi: "Kljub vsej pomoči se uporabniki ne smemo izključiti!" Študentje so na primer na konkretnih primerih že mnogokrat ugotovili, da kljub vsemu tudi računalnik ni vseved in da se tudi ob rabi raznih prevajalnikov ali programov za lektoriranje pojavljajo napake.

Jezik potrebuje tudi svoje aktivne uporabnike
Razstava je zasnovana tudi interaktivno. Poleg klasične postavitve se bo mogoče s pomočjo elektronskih tablic podučiti, kako se jezik uporablja danes. Ahačič se je posvetil predvsem zgodovinskemu delu, vse do izida Slovenske slovnice Jožeta Toporišiča v 70. letih preteklega stoletja, Smolejeva pa je prevzela sodobnejši del.

Razstava Poljub z jezikom: slovnice in slovarji slovenskega jezika od začetkov do danes bo v NUK-ovi razstavni dvorani na ogled od 19. novembra do 30. januarja.