V zadnjem letu so se na področju knjige v Sloveniji zgodili nekateri pomembni premiki, med drugim je bil sprejet zakon o enotni ceni knjige in izvedena je bila obširna raziskava o bralni kulturi Slovencev in njihovih nakupovalnih navadah.

V pripravi je tudi nacionalna kampanja za promocijo knjige in podpora programov za pospeševanje prodaje knjig v knjigarnah. In vse to je povezano z najbolj perečo težavo njihove branže - s splošnim padanjem zanimanja za knjige in zmanjšanjem bralne pismenosti.

Nove možnosti z novimi mediji
Po besedah predsednice Društva slovenskih založnikov Maruše Kmet v društvu ves čas iščejo načine, kako knjigo še bolj izpostaviti, ji dati nove priložnosti. Za letošnjo temo so se odločili, ker so družbeni mediji močno spremenili naš vsakdanjik in naše poslovno življenje in ker se jim ne morejo več izogniti. Vedno nova družbena omrežja po njenih besedah ponujajo nove možnosti, poleg novega načina komuniciranja so jim prinesla nove možnosti za oglaševanje in dostop do kupcev. Branži, ki ni nikoli imela na voljo veliko sredstev za oglaševanje, zdaj nova spletna orodja to omogočajo brez velikih finančnih vložkov.

Prvi srednjeročni strateški načrt v okviru JAK-a
Direktor Javne agencije za knjigo (JAK) Aleš Novak je predstavil aktualne dejavnosti agencije. Kot je povedal, so januarja sprejeli strateški načrt 2015-2019, ki je prvi srednjeročni strateški načrt v zgodovini agencije. Ob pripravi dokumenta so opravili tudi analizo stanja in na njeni podlagi nabor desetih ciljev z ukrepi. Med cilji so večja prodaja kakovostnih knjig in revij, zmanjšanje odstotnega deleža nebralcev v Sloveniji, učinkovitejša državna podpora na področju knjige ter razvoj in uveljavljanje elektronskega založništva.

Kako dobro morajo založniki poznati splet
Andrej Šolinc se je v predavanju z naslovom Kaj mora založnik vedeti o spletu osredotočil na prednosti spleta in družbenih omrežij pri pridobivanju konkurenčne prednosti pred drugimi. Kot je dejal, takšni načini niso niti dragi niti dolgotrajni. Pozornost je namenil tudi znanjem, ki so danes ključna za vsakega menedžerja, urednika ali podjetnika. Kot je poudaril, si je predvsem treba znati zastavljati cilje na spletu in jih tudi učinkovito meriti. Nujno je tudi razumeti generacijo, ki se zdaj zaposluje in je odrasla v svetu, v katerem je splet dejstvo.

Manjše padanje celotnega prihodka v panogi
Zdravko Kafol je dejal, da se padanje celotnega prihodka v panogi zaustavlja, čeprav so imeli lani še petodstotni padec. Hkrati se zaustavlja padanje števila izdaj novih naslovov. Po podatkih iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) jih je v tem trenutku sicer še vedno nekaj odstotkov manj kot lani, a do konca leta, ko bodo obdelani vsi knjižni naslovi, bodo verjetno prišli do podobne številke.

Sicer povprečna cena knjig še vedno rahlo pada, kar pa lahko razumemo kot dobro novico za kupce. Glede povprečne prodajne cene knjige je Kafol izpostavil še, da metodologija NUK-a ne upošteva prodanih naklad in pravih prodajnih cen. V njej namreč ni upoštevano, da se knjige po šestih mesecih v glavnem prodajajo s popustom. Povprečna cena knjige tako v resnici ni 20 evrov, ampak nekje od 16 do 18 evrov, je dejal Kafol.

Nagradi za Hanzija Mlečnika in Sama Ruglja
Na kongresu so podelili tudi nagrado naj knjigotržec in naj založnik leta 2015; prvo podeljuje Društvo slovenskih založnikov, drugo Društvo slovenskih knjigotržcev. Naj knjigotržec je postal Hanzi Mlečnik iz Mohorjeve knjigarne v Celovcu, naj založnik pa Samo Rugelj, soustanovitelj in glavni urednik založbe UMco.

Mlečnik v Mohorjevi knjigarni v Celovcu deluje že več kot 20 let. Kupcem vešče svetuje pri izbiri knjig in druge knjigarniške ponudbe. V knjigarni s svojo ekipo skrbi tudi za neobičajne knjižne predstavitve, branja ter druge literarne in kulturne dogodke, ki jih deloma tudi sam vodi. V obliki potujoče knjigarne postavlja knjižne police tudi zunaj knjigarne - v šolah, kulturnih domovih in drugod.

Založba UMco se je v prvih letih pojavljanja na knjižnem trgu ukvarjala predvsem z izdajanjem filmske publicistike, ki je podpirala njeno revijalno dejavnost. Po letu 2008 je založba začela širiti svoj založniški program še na druga področja, ki so bila na slovenskem knjižnem trgu precej deficitarna ali v zatonu. Založba in Samo Rugelj kot založnik ter glavni urednik založbe sta z dejavnim angažmajem v preteklem letu dokazala, da je mogoče na slovenskem trgu uspešno prodajati tudi zahtevnejše nišne knjižne naslove.

Nagrado naj knjigotržec podeljuje Društvo slovenskih založnikov, nagrado naj založnik pa Društvo slovenskih knjigotržcev. Nagradi podeljujejo od leta 2008.