Urednik zbirke Koda Aleš Šteger je knjigo Zablode postsocializma Vesne V. Godina označil kot ključno za razumevanje, kaj se je v Sloveniji dogajalo od konca osemdesetih let preteklega stoletja do danes, meni pa tudi, da je to knjiga, ki bi jo morali prebrati vsi glavni odločevalci v državi.

Postsocializem kot prehod v nov tip kolonij
Godina v svoji knjigi ponudi razlago, zakaj je ideja, da se bo Slovenija iz socialistične prelevila v uspešno zahodno kapitalistično družbo, zmotna. Po njenem mnenju med drugim zato, ker je bil razvoj zahodnih kapitalističnih družb unikaten in zato neponovljiv dogodek. Po njenem mnenju je postsocializem prehod v nov tip kolonij.

V slovenski družbi se, tako Godina, ponavljajo določene matrice, med njimi domačijskost - vse se ureja prek skupin posameznikov, ki skupaj skrbijo za preživetje, se poznajo in med seboj nagrajujejo. Po njenih besedah je slovenska družba danes replika tistega, kar se je dogajalo v fevdalizmu. Dodala je, da bi morali nehati blazneti in premisliti o tem, kje smo in kaj imamo, saj nam sicer grozi ponovitev postkolonialne zgodbe.

Odraščanje v tranziciji v grafičnem romanu
Avtobiografski grafični roman Samire Kentrić Balkanalije, podnaslovljen Odraščanje v času tranzicije bralcu približa socialni portret deklice, ki odrašča v priseljenski delavski družini nekdanje Jugoslavije. Kentrićeva je dejala, da jo je pri nastajanju knjige vodila slika, sproti pa je, ko se je česa spomnila, dodajala še besedilo. Šteger je spomnil, da je podobnih grafičnih knjig na slovenskem trgu izredno malo, založba pa si že prizadeva, da bi bile bogate podobe iz knjige Kentrićeve tudi razstavljene.

Evangeliji, ki jih Rimskokatoliška cerkev ne priznava
V slovenščini je od nedavna dostopna knjiga Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov, ki prinaša pomemben del 52 spisov, ohranjenih na 13 papirusnih kodeksih knjižnice Nag Hammadi. Apokrife so leta 1945 po naključju odkrili v lončenem vrču, zakopanem v puščavskem pesku.

Prevajalec dela Jan Ciglenečki se je za potrebe prevoda naučil koptščine, v katero so bili evangeliji prevedeni iz stare grščine. Delo vključuje še besedilo svetega Ireneja Proti herezijam, ki ga je iz latinščine prevedel Marko Kastelic.

Butalci in najpopularnejši instrument v teh krajih
Aktualna knjižna bera prinaša še knjigo Harmonika za butalce, s podnaslovom Ulomki iz življenja nekega glasbila, v katerem Bratko Bibič popisuje zgodovino najpopularnejšega slovenskega instrumenta - harmonike. Avtor ne pozabi na ljubljansko sceno, med drugim pa zastavi zanimivo tezo, da so v prvi fazi rock'n'rola tako popularne orgle v bistvu zamenjale harmoniko. Bibič v knjigi podaja tudi kritiko nacionalne estetike rabe harmonike, hkrati pa tudi zgodovino drugačne, subverzivne rabe instrumenta, ki ga v ljudskih godbah uporabljajo po vsem svetu.