Hitlerjevega Mein Kampf (Moj boj) od konca 2. svetovne vojne dalje v Nemčiji ne tiskajo več (že obstoječe izvode je dovoljeno prodajati), a že leta 2015 bodo avtorske pravice postale splošna last; knjigo bo lahko tiskal kdor koli, tudi neonacisti.

Prav zato je ugledni münchenski zgodovinar Horst Möller začel boj za ponovno izdajo knjige – kot vnaprejšnjo obrambo proti skrajnim desničarjem, ki bi besedilo zlorabili za lastno propagando. Möller meni, da bi bilo treba Hitlerjevo "remek" delo izdati v obliki akademske študije, z obširnimi opombami in spremno študijo.

Naredimo konec ugibanjem!
"Dokler Mein Kampf ne bo dostopen v pazljivo komentirani izdaji, ne bo konca prostodušnim ugibanjem o tem, kaj vse sploh v knjigi je," je Möller verjetno pravilno ugotovil v intervjuju za nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung. "Akademska izdaja lahko mitu naredi konec."

Napisano za zapahi
Knjiga, ki jo je Hitler napisal v zaporu (leta 1923 je tam zaradi poskusa prevzema oblasti z državnim udarom preždel devet mesecev), je izšla v dveh delih: prvi, ki ga je Hitler naslovil Eine Abrechnung (Obračun), je izšel julija 1925, drugi (Die Nazionalsozialistische Bewegung) pa leta 1926. V obeh je seveda natančno razložil svoj svetovni nazor in nacistično ideologijo, vse skupaj pa prepletel z anekdotami iz lastnega življenja in s tiradami o "judovski zaroti".

Neberljivo dolgovezenje
Prve kritike niso bile nič kaj spodbudne, pravzaprav so bile kar žaljive. Po poročanju nemškega časopisa Der Spiegel je eden izmed kritikov knjigo preimenoval v Mein Krampf (Moj krč), časopis Frankfurter Zeitung pa je celo opozoril, da knjiga duhovno ni povsem nesporna. Čez nekaj let so pisci seveda obrnili ploščo in programskemu spisu začeli peti hvalnice. Do leta 1938 je bilo prodanih že več kot pet milijonov izvodov.

"Boj" sploh ni prepovedan
V nasprotju s splošnim prepričanjem knjiga dandanes v Nemčiji ni prepovedana – le avtorske pravice zanjo ima v lasti bavarska državna oblast, ki jih je v denacifikaciji prevzela osrednji nacistični založbi Eher-Verlag. Kot lastniki pravic v preteklosti pač niso dovolili tiskanja, da ne bi s tem navdihovali desničarskih skrajnežev. Toda že leta 2015, ko bo minilo 70 let od smrti njenega avtorja, bo knjiga po zakonu o avtorskih pravicah spet javna last.

"Zaradi neizbežnega senzacionalizma se bodo gotovo našle založbe, ki jo bodo hotele tiskati," opozarja Möller. "Poplavo lahko delno zajezimo že zdaj." A bavarske oblasti za zdaj ne nameravajo spremeniti restriktivne taktike zadnjih desetletij; njihova odločitev izhaja iz "odgovornosti in spoštovanja do žrtev holokavsta, katerim bo knjiga vedno pomenila soočenje z lastnim trpljenjem".

Poplave se ne da zajeziti
Seveda pa niso vsi zgodovinarji mnenja, da bi moral Mein Kampf spet iziti. Wolfgang Benz, vodja centra za antisemitske raziskave, trdi, da je ideja absurdna: "Kako bi sploh napisali opombe pod 800 strani monologa, ki razkriva Hitlerjev neuravnovešen pogled na svet? Pod vsako vrstico bi morali napisati: 'Tukaj avtor nima prav' ali pa 'Tukaj je popolnoma iztiril.'" Neonacistom po njegovem tako ali tako ne bo nič preprečilo, da ne bi knjige leta 2015 spet izdali, akademske različice za par sto evrov namesto broširane pa tako ali tako ne bo nihče kupil.

Ana Jurc