V tem prepleta zgodovinske dogodke, sanjske prizore, biblijske zgodbe in otroške spomine protagonista Danijela.

Zgodba je postavljena v povojni Maribor, pisateljevo rojstno mesto, kje je pred polno Kazinsko dvorano Slovenskega narodnega gledališča Maribor tudi predstavil roman (izdala ga je založba Beletrina). Pisatelj je zadovoljen, da ga predstavlja "doma". "Čeprav že dolgo živim drugje in hodim po svetu, a nekaj se dogaja, da me vsaj literatura zmeraj znova potegne nazaj domov."

Maribor ni prvič prizorišče Jančarjevih zgodb. Vendar, kdor bo roman Ob nastanku sveta hotel brati kot avtobiografijo ali kot roman o tem mestu, bo na napačni poti, pravi pisatelj. "Roman je sicer lociran tu, ampak jaz nisem pisatelj tipa genius loci, ki razlaga stvari svojega kraja," je povedal Jančar. Po njegovih besedah je to v prvi vrsti roman o fiktivnem junaku Danijelu, so pa v njem tudi "koščki mojega življenja".

"V romanu je bolj kot resnični dogodki, ki jih je tudi nekaj, neka atmosfera časa, v katerem sem živel. Tisti čas kot občutje sveta in mislim, da se je to na nek način prelilo v roman. Seveda ga pa zanaša tudi v najbolj fantastične zgodbe in izmišljije, ki pisatelja same od sebe potegnejo za seboj," dodaja.

Založba opisuje roman kot zgodbo o odraščanju in o svetu, ki ga še ni in mu je "določeno" nastati šele pred našimi očmi. V njej sledimo protagonistovi pripovedi o novi sosedi Leni, do katere Danijel razvije posebno simpatijo, in njeni ljubezenski zgodbi s tragičnim razpletom.

"Razmišljal sem o tem, da človek zmeraj znova postavi ves svet, ko se pojavi v tem svetu. In da se pravzaprav neke stvari, neki medčloveški odnosi, celo družbeni odnosi ponavljajo, nikoli na enak način, a v tisočerih milijonih variacij. Stari civilizacijski teksti so vse te stvari na nek način že zaznamovali in to je pozneje tudi svetovna literatura na vse mogoče obravnavala, zato nekje pravim, da se velike zgodbe ne dogajajo samo na dvoru Shakespearovih kraljev, ampak se lahko v nekem popolnoma marginalnem, v mojem primeru celo predmestnem, prostoru razvijejo podobni medčloveški odnosi z vsemi strastmi, ljubeznimi, izdajami in sovraštvi, označeni pa seveda z zelo konkretnim občutjem časa," pravi pisatelj.

Danijel ni izbran naključno, "je svetopisemska figura, ki ga kralj pokliče na dvor, da bi mu razložil sanje. Pisatelji razlagamo sanje, izmišljujemo si jih in to se dogaja tudi v tem romanu," je na predvečer svojega rojstnega dne – tega slavi danes – še povedal Jančar.

"Vsak nov roman je nastanek novega sveta. Tako kot je vsako življenje, ko se začne, nov svet, nov kozmos, ki nastane. Zmeraj znova je težko začeti, vsakokrat je veliko omahovanj, nejasnosti. Ob tem romanu se mi je to ves čas dogajalo, zato se je tudi nekaj časa vlekel."

"Mi smo dediči tega časa, to je ostalo v nas, od tod so ti otroški spomini."
Kot rečeno, se zgodba odvija v času po koncu druge svetovne vojne, ki kljub časovni oddaljenosti še vedno odzvanja v družbi, kar pokaže, kako dolgoročne in težko izbrisljive posledice pusti za seboj brutalno nasilje vojaškega spopada. "Vojna je posegla v vsako družino, v tem mestu še posebej. Čeprav so jo hoteli pozabiti, so ljudje ves čas govorili o njej ... Svet je bil bolj surov, bolj brutalen, a hkrati tudi včasih bolj nežen, solidaren. Svet je bil močneje nabit s čustvi in vsem drugim. Ni drsel po površini življenja, ki ga je treba preživeti, ampak je bil napolnjen s tragičnimi, a tudi veselimi dogodki, ki so se ljudem globlje zarezali v njihova življenja, v njihovo zavest. In mi smo dediči tega časa, to je ostalo v nas, od tod so ti otroški spomini."