Rushdiejev odvetnik Mark Stephens je založniku pisal z zahtevo, naj knjige On Her Majesty's Service, ki še ni izšla, ne pošljejo na police knjigarn. Eden izmed avtorjev omenjenega dela je tudi Ron Evans, nekdanji policist, del ekipe, ki je varovala Rushdieja v času, ko so mu iz Irana grozili s smrtjo zaradi razvpitega romana Satanski stihi iz leta 1988.

Rushdie: Nisem neprijeten človek
Kot poroča Guardian, naj bi bilo v knjigi zapisano, da je Rushdie policistom računal za spanje v njegovi hiši, stražarji naj bi ga klicali Tečko, enkrat pa naj bi ga celo zaklenili v omaro, ko so se odpraili popivat v bližnji pub. Rushdie je za omenjeni časopis povedal, da je v knjigi upodobljen kot "zloben, zoprn, vzkipljiv, aroganten in izjemno neprijeten", in dodal: "Po mojem skromnem mnenju nisem nič od tega." Pravi, da so Evansove trditve "izmišljene" in "absurdne". Pisatelj napoveduje, da bo v primeru objave "te neumne knjige" zahteval odškodnino.

Odvetnik Stephens je zato pisal založbi John Blake, zahteval preklic izida knjige - napovedan je bil za naslednji teden - in umik "natolcevanj, povezanih z našim klientom in njegovimi prijatelji, različnih izjav, ki vdirajo v njihovo zasebnost, in izjav o varnostnih ukrepih, ki veljajo še danes". V pismu je zapisano še: "Če ne boste sledili tem korakom, bomo sprožili postopek proti vam." Londonska policija ni želela komentirati Evansovih namigovanj, a so v izjavi zapisali, da obžalujejo, da se je odločil izdati to knjigo.

Deset let skrivalnic
Rushdiejev četrti roman, Satanski stihi, je ob izidu razjezil muslimanski svet in britanskemu pisatelju indijskega porekla nakopal smrtno obsodbo za bogokletstvo, ki jo je izrekel takratni iranski vodja, ajatola Homeini. Rushdie, priznanje svetovne javnosti je sicer dobil že leta 1981 z romanom Otroci polnoči, ki mu je prinesel tudi nagrado booker - pred kratkim so knjigo razglasili tudi za najboljšo med vsemi dobitniki bookerja, ki ga podeljujejo že 40 let -, se je celo desetletje skrival, dokler se iranska vlada leta 1998 ni oddaljila od obsodbe in izjavila, da ne bodo podpirali poskusov uboja Rushdieja. Od takrat se postopoma vrača v javno življenje, veliko časa prebije v New Yorku.

A. K.