V poglavjih oriše spekter dejavnosti, ki so lahko v pomoč pri pripravi gledališke predstave. V začetku deli izkušnje iz gledališkega krožka. Kot pravi, se je sama vedno veselila nadobudnih in raznolikih mladih igralcev.

V začetnem poglavju predstavi vlogo mentorja in igralca, ki je zbran, dejaven in ustvarjalen, doda pa tudi nabor različnih vaj, od tistih, ki so primerne za prebijanje ledu na začetku srečanj, do tehnike, s katerimi mladi igralec oblikuje dramski lik. Spoznamo tudi improvizacijo, ki se uporablja za gradnjo prizora ali zgolj za vajo, ob kateri se igralci naučijo mnogih gledaliških veščin. Kot pravi, naj bo struktura ure za mentorja le ohlapen okvir, znotraj katerega bo prisluhnil skupini in sledil igralcem ter svojemu občutku za gledališko. Tako bodo gledališke ure polne in intenzivne, predstava pa bogata in zanimiva.

Drugo poglavje je namenjeno predstavitvi gledališkega besedila in predlogom za uporabo rekvizitov, kostumov in scenskih elementov.

Sledijo poglavja o predstavah njenega krožka, ki so zaživele na odrih, kronološki pregled njenih gledaliških predstav in njen celostni pogled na gledališče.

Kot pravi, se v priročniku zavestno izogiba teoretičnemu vidiku, bolj jo zanimajo praktične vaje in konkretno delo z mladimi igralci med nastajanjem predstave.