Stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo. Ali je kje prispodoba, ki bi videla dlje in globlje: saj smo vsi, ki ljubimo, nadaljevalci življenja; vsi, ki se v sebi prebujamo s pomladjo, sadimo v njenem vrtu; in vsi bralci smo vselej pisci knjig, pomeni sograditelji svetov, jezni pravičniki nad njimi, popotniki po njihovih blodnjakih, spremljevalci njihovih sreč in bolečin – brez nas ni knjig in ne njihovih svetov. Bralci smo njihovi skrbniki. Beremo skrbno.
Ljubljanske dneve knjige, 16. po vrsti, sta z nagovorom pred Mestno hišo uradno odprla predsednik republike Danilo Türk in ministrica za kulturo Majda Širca. Druženje s knjigami, avtorji in glasbeniki pred Magistratom se bo sklenilo 23. aprila, na svetovni dan knjige.
Slovenci: Srečni le, če negodujemo?"Verjamem, da bo vsak dan bolj odmevala tema o elektronskih knjigah na eni in o taktilnosti ter vonju knjige na drugi strani …, o zgodbah, bralcu, jeziku in tudi stanju stvari na področju založništva," je v svojem govoru povedala Širčeva, ki ni pozabila izpostaviti dejstva, da smo Slovenci sprav na svetovnem vrhu izdanih knjig na prebivalca (približno 4000 izdanih knjižnih naslovov na leto, z okoli 1800 založniki, 18 knjižnimi festivali in dobro knjižničarsko mrežo). "V duhu izjemne ostrine do vsega, kar nas obdaja, v duhu občega nezadovoljstva do vsega, kar živimo, tako fascinantni podatki o vseprisotnosti knjige niso nujno prepoznani kot pozitivno dejstvo: da smo narod z veliko kulture. Maloštevilen, a bogat narod. Še več: vse pogosteje se
sliši, da imamo enostavno kulture preveč. Da je kulture preveč? Da množičnost izpodriva vrhunskost? Da je vse preveč iniciativ, ki se zajedajo v vzpostavljeno?" Kje neki, je prepričana Širca. "Bodimo za spremembo ponosni, da smo veliki in da na področju kulture ne prenesemo majhnosti."
Slovenska vez s pisano besedo
Danilo Türk je zbrane spomnil, da je prav knjiga tista, ki nudi poglobljeno znanje za razumevanje sveta. Slovenci namreč o sebi radi govorimo kot o narodu knjige. Navsezadnje smo se, kot je dejal, konstituirali z jezikom in s knjižno kulturo; Slovence je prav kulturna ustvarjalnost razvila v polno in tudi politično nacijo. Glede težav, ki se še vedno pojavljajo, pa je predsednik republike dejal, da ne moremo mimo dejstva, da živimo v svetu, ki knjigi ni najbolj naklonjen zaradi prevladovanja vizualnih medijev in hitre, površne elektronske komunikacije.
Zmagovalec literarnega natečaja je znan
Ob odprtju 16. slovenskih dnevov knjige v Ljubljani so razglasili tudi rezultate natečaja za kratko zgodbo in esej, ki so jo v Društvu Slovenskih pisateljev razpisali v sodelovanju z revijo Sodobnost. Na natečaj je prispelo 23 esejev in več kot 300 kratkih zgodb. Nagrado za najboljšo kratko zgodbo je prejel Matjaž Brulc za zgodbo Sleherni trebuh, žirija pa se je odločila, da letos ne bo podelila nagrade za najboljši esej. V reviji Sodobnost bodo poleg Brulčeve zgodbe objavili še pet kratkozgodbarskih besedil in tri eseje.
V sodelovanju z Andragoškim centrom RS pa bodo popoldan prostore DSP ponovno napolnili bralci bralnih krožkov Mance Košir, ki bodo prisluhnili pogovoru z avtorji Tonetom Partljičem, Štefanom Kardošem in Vanjo Strle.
Pred Magistratom bo živahno
Program 16. slovenskih dnevov knjige v Ljubljani bo pred Magistratom potekal vsak dan od 10. ure do večera. Mladim bralcem se bodo dopoldan predstavili priznani avtorji, kot so Andrej Rozman - Roza, Miklavž Komelj in Lila Prap. Popoldan bodo oder zavzeli slovenski pesniki in pisatelji, kar dvakrat na dan pa bodo na programu koncerti.
Manj denarja, nove prioritete
Proračun 16. slovenskih dnevov knjige znaša 30 tisoč evrov, kar je nekaj manj kot lani, nabor dogodkov pa po besedah organizatorjev zato ne bo okrnjen. So pa programske poudarke v primerjavi s prejšnjimi leti postavili drugam, saj slovenski dnevi knjige v Ljubljani sovpadajo z zaključnim tednom festivala Literature sveta - Fabula 2011. Večjo pozornost bodo namenili programu za otroke in mladino ter popoldanskemu programu, manj pa pogovorom, je povedala Klavdija Zupan, ki bdi nad programom.
Od Slovenskih dnevov knjige se bodo v Ljubljani začeli poslavljati 23. aprila opoldan, ko bo predsednik DSP Milan Jesih prebral slovensko poslanico ob svetovnemu dnevu knjige. "Stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo," je zapisal v njej. "Ali je kje prispodoba, ki bi videla dlje in globlje: saj smo vsi, ki ljubimo, nadaljevalci življenja; vsi, ki se v sebi prebujamo s pomladjo, sadimo v njenem vrtu; in vsi bralci smo vselej pisci knjig, pomeni sograditelji svetov, jezni pravičniki nad njimi, popotniki po njihovih blodnjakih, spremljevalci njihovih sreč in bolečin – brez nas ni knjig in ne njihovih svetov. Bralci smo njihovi skrbniki. Beremo skrbno." Sledilo bo literarno branje s Prešernovim nagrajencem Miroslavom Košuto in drugimi gosti. Ob zaključku bo Ljubljana argentinskemu Buenos Airesu predala naziv Svetovna prestolnica knjige, zadnji večer pa bo zaokrožil nastop Boštjana Baše in njegovega tria.
V Mariboru so pohiteli
Slovenski dnevi knjige so vseslovenski dogodek. V Mariboru, kjer se pripravljajo na prevzem naziva Evropska prestolnica kulture 2012, so se dnevi pričeli že 15. aprila in ponujajo okoli 60 prireditev, povezanih s promocijo bralne kulture in literature, ne bodo pa pozabili niti na glasbo. V sklopu dnevov se je denimo že iztekel 11. pesniški turnir založbe Pivec.
Prekmurec na Dolenjskem
V Novemu mestu bodo sejem pripravili na glavnem trgu. Na programu imajo veliko dogodkov za mlade, med katerimi velja izpostaviti dopoldan s pisateljem Ferijem Lainščkom. Organizirali bodo tudi literarni večer z Jenkovim nagrajencem Ivom Svetino.
Pester program se v sklopu Slovenskih dnevov knjige obeta še v Velenju, Celju in Kopru, kjer bodo z literarnimi branji, predstavitvami knjig, delavnicami, pogovori in drugimi dogodki med 18. in 23. aprilom sejali bralno kulturo med mlade in odrasle ljubitelje knjig.
Stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo. Ali je kje prispodoba, ki bi videla dlje in globlje: saj smo vsi, ki ljubimo, nadaljevalci življenja; vsi, ki se v sebi prebujamo s pomladjo, sadimo v njenem vrtu; in vsi bralci smo vselej pisci knjig, pomeni sograditelji svetov, jezni pravičniki nad njimi, popotniki po njihovih blodnjakih, spremljevalci njihovih sreč in bolečin – brez nas ni knjig in ne njihovih svetov. Bralci smo njihovi skrbniki. Beremo skrbno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje