Vsaka sodelujoča slovanska država izbere 10 avtorjev romanov v okviru svojega jezikovnega področja. Nastali romani bodo prevedeni v vsakega izmed jezikov sodelujočih držav in izdani v vseh sodelujočih državah. Foto: EPA
Vsaka sodelujoča slovanska država izbere 10 avtorjev romanov v okviru svojega jezikovnega področja. Nastali romani bodo prevedeni v vsakega izmed jezikov sodelujočih držav in izdani v vseh sodelujočih državah. Foto: EPA
Berlin
Upoštevani so le romani, izdani po padcu Berlinskega zidu. Ta programska usmeritev je pomembna tudi zato, ker predvsem na Zahodu literaturo držav Vzhodne Evrope še danes pogosto povezujejo z avtorji, ki so izkusili življenje v železnem režimu, katerega zasnove segajo v Stalinovo Sovjetsko zvezo. Foto: Reuters
Drago Jančar
Jančarjevo Posmehljivo poželenje bodo lahko brali v enajstih sodelujočih slovanskih državah. Foto: MMC RTV SLO

Srbski partner v projektu je založba Arhipelag z urednikom Gojkom Božovićem na čelu. Ta je na novinarski konferenci poudaril, da je založba v letu 2009 izdala kar pet knjig iz slovanskega sveta. Osnovna ideja foruma je, slovanske narode s pomočjo kulture med seboj kar najbolj približati. Ena takih poti je tudi literatura, zato je Društvo slovenskih pisateljev pred dvema letoma prevzelo izvedbo projekta Sto slovanskih romanov.

Mejnik: 1989
Urednik zbirke Mitja Čander je na takratni predstavitvi dejal, da so sodelujoči pri projektu že na samem začetku postavili jasna pravila igre: odločili so se za žanr romana, ki naj ima datum nastanka v času po padcu Berlinskega zidu.

Srbi bodo spoznali Virka in Jančarja
Pet romanov, ki jih je v preteklem letu izdal Arhipelag, je največ, kar jih je do zdaj izdala katera od 11 sodelujočih držav pri projektu, se je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug v četrtek pohvalil Božović. Napovedal je še avtorje romanov, ki bodo v srbskem prevodu izšli letos: Slovenca Jani Virk in Drago Jančar, Rus Ilja Strogoff in Bolgar Dimitar Ševski.

Že prevedeno v slovenščino
V slovenskem prevodu so v sklopu zbirke 100 slovanskih romanov do zdaj izšla dela: Prvi drugi prihod ruskega avtorja Alekseja Slapovskega, Geograf je zapil globus še enega Rusa Alekseja Ivanova, Azbuka za neposlušne makedonskega predstavnika Venka Andonovskega, Divja liga Makedonca Vlada Uroševića in Luč slovaškega pisatelja Dušana Kužla.

Bodo prisluhnili še neslovanski narodi?
Projekt naj bi se predvidoma sklenil leta 2019. Na Forumu slovanskih kultur upajo, da bodo zanimanje za zbirko pokazali tudi založniki z Zahoda, saj je slovanska literatura tam vse preredko zastopana.

Slovenska deseterica
Vsaka sodelujoča slovanska država izbere 10 avtorjev romanov v okviru svojega jezikovnega področja. Nastali romani bodo prevedeni v vsakega od jezikov sodelujočih držav in izdani v vseh sodelujočih državah. Pisatelje, ki predstavljajo slovensko književno ustvarjanje, je izbrala strokovna skupina Društva slovenskih pisateljev. Kot najboljše je izbrala romane Igra angelov in netopirjev Aleša Čara, Posmehljivo poželenje Draga Jančarja, Ki jo je megla prinesla Ferija Lainščka, Srčne pege Florjana Lipuša, Tereza Katarine Marinčič, Balerina, Balerina Marka Sosiča, Zrno od frmentona Marjana Tomšiča, Ime mi je Damijan Suzane Tratnik, Zadnja Sergijeva skušnjava Janija Virka in Volčje noči Vlada Žabota.