Saviano piše, da je prvo žrtev umora videl pri trinajstih letih, na poti v šolo. Pripoveduje tudi, kako je bil njegov oče, ki je bil zdravnik, nekoč poklican na prizorišče mafijskega obračuna. Naredil je 'napako' in ustreljenega fanta odpeljal v bolnišnico (po nenapisanih pravilih camorre morajo zdravniki mafiji ponuditi priložnost, da začeto nalogo končajo, če žrtev na licu mesta ne umre). Istega večera je Saviano starejši dobil 'obisk na domu' - pretepli so ga tako hudo, da več mesecev ni mogel med ljudi. Foto: Reuters
Saviano piše, da je prvo žrtev umora videl pri trinajstih letih, na poti v šolo. Pripoveduje tudi, kako je bil njegov oče, ki je bil zdravnik, nekoč poklican na prizorišče mafijskega obračuna. Naredil je 'napako' in ustreljenega fanta odpeljal v bolnišnico (po nenapisanih pravilih camorre morajo zdravniki mafiji ponuditi priložnost, da začeto nalogo končajo, če žrtev na licu mesta ne umre). Istega večera je Saviano starejši dobil 'obisk na domu' - pretepli so ga tako hudo, da več mesecev ni mogel med ljudi. Foto: Reuters
Savianov literarni prvenec ni zgolj navajanje statističnih podatkov in nizanje grozljivih opisov krvavih obračunov med posameznimi mafijskimi družinami, temveč k tematiki pristopa z najraznovrstnejših vidikov, od čisto splošnih opisov do osebnih zgodb njegovih prijateljev in znancev. Foto: Mladinska knjiga
V Neaplju lahko s camorro sodeluješ, lahko se pretvarjaš, da je ne opaziš, lahko se tudi upreš. Najpogostejši 'upor' je odhod, neposredno soočenje s klani, za katerega se je odločil Saviano, je redko in ima posledice.

Da je v nevarnosti, je Robertu Savianu jasno že dolgo: 29-letni novinar že dve leti živi na skrivni lokaciji in pod 24-urno policijsko zaščito. Obljubo maščevanja najbolj krvavega mafijskega klana v Neaplju si je nakopal s knjigo Gomorra, po kateri je režiser Matteo Garrone lani posnel še istoimenski film, ki je dobil veliko nagrado v Cannesu in se zdaj poteguje za nominacijo za tujejezičnega oskarja. V romanu Saviano namreč navaja konkretna dejstva, podrobnosti in umore ter razkriva, da vodilna mesta v tej organizaciji vse bolj prevzemajo ženske.

Savianov zdrs v nemilost je seveda toliko hujši, ker je njegov roman samo v Italiji že presegel milijonsko naklado, prevedli pa so ga že v 42 jezikov (tudi v slovenščino - letos je izšel pri založbi Mladinska knjiga).

Informacije z "druge strani"
"Sprožili smo raziskavo, s katero bomo ugotovili, koliko resnice je za temi govoricami," je bilo edino skopo pojasnilo Franca Roberta, predstojnika policijskega oddelka za boj proti mafiji v Neaplju. Italijanski časopisi medtem že poročajo, da zloglasni klan Casalesi - nedavno se je na naslovnicah znašel zaradi brutalnega umora šestih Afričanov, ki je sprožil izgrede priseljencev - "operativno fazo" umora že začel in da velja dogovor, po katerem mora biti pisatelj mrtev še pred božičem. Vir te informacije je menda ovaduh, povezan z botrom camorre (to je neapeljska različica mafije) Francescom Schiavonejem alias Sandokanom.

Široko razpete mreže
Camorra ima prste vmes pri vseh večjih poslih v Neaplju in okolici, od varnostnih služb do trgovine z drogami, prostitucije in celo odvoza smeti - tako vsaj v svoji knjigi trdi Saviano. Razkriva mednarodno delovanje camorre - kar pomeni, da je ta kriminalna družba tudi evropska težava, poleg tega pa so njeni posli v Evropi največkrat zakoniti. Meja med zakonitim in nezakonitim je v njihovem svetu zabrisana, saj se imajo sami za poslovneže, delujoče "v različnih gospodarskih panogah".

Utišaš lahko človeka, ne pa ideje
Pisatelj je v zadnjem času za mlajšo generacijo Italijanov postal simbol upora organiziranemu zločinu. O svojem življenju v "ujetništvu" telesnih stražarjev je nedavno spregovoril v nekem radijskem intervjuju. "Ogromno dni je preprosto obupnih. Toda mafijske lorde v resnici skrbijo milijoni ljudi, ki so knjigo kupili, in ne jaz."

Številni politiki so Italijane že pozvali, naj pokažejo svojo solidarnost s Savianom. "Nihče se ga ne sme dotakniti," je izjavila nekdanja ministrica Giovanna Melandri, ki je camorro opisala kot "rak, ki razjeda našo državo". Članov camorre menda niti ni zmotilo dejstvo, da se je o njej pisalo, temveč to, da je knjiga presegla meje in opisana kriminalna združba ni bila več interpretirana zgolj kot lokalna.

Ana Jurc