Na ministrstvu so očitke agencije zavrnili. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, zakon o JAK-u, ki je začel veljati leta 2007, našteva 14 nalog agencije, od tega se jih je 13 preneslo na agencijo iz takratnega ministrstva za kulturo. Štirinajsta in ob sprejemanju zakona o JAK-u v vseh vladnih gradivih izpostavljena nova naloga pa je skrb za pridobivanje neproračunskih sredstev in drugih virov financiranja za izvajanje strateških usmeritev na področju knjige, so zapisali na ministrstvu.
Sodelavci katedre za knjigarstvo v pismu, pod katerim so podpisani Andrej Blatnik, Miha Kovač in Samo Rugelj, navajajo, da je po mednarodnih primerjavah delež neproračunskih sredstev v sorodnih organizacijah, ki jih pozna večina evropskih držav, majhen oziroma zanemarljiv, vsekakor pa niti blizu deležu, ki ga JAK-u nalaga vlada s predlogom spremembe zakonodaje.
Odmik od dnevne politike je zakonsko določeno
Opozarjajo še, da se je - odkar obstaja JAK in o subvencijah ne odloča več ministrstvo - odločanje o subvencioniranju knjig odmaknilo od dnevne politike, kakor tudi določa zakon o javnih agencijah, v katerem je zapisano, da se javna agencija ustanovi, "če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog".
Če bi se število zaposlenih na JAK-u drastično zmanjšalo, bi bilo treba temeljito razmisliti o tem, kako ustrezno kakovost javne službe in transparentnost postopkov z manjšim številom zaposlenih zagotavljati še naprej. Brez tega se lahko zgodi, da JAK svojega dela ne bo mogel opravljati.
Ker ministrstvo takega razmisleka ni opravilo, niti se o tem ni posvetovalo s stroko in stanovskimi združenji s področja knjige v javnem interesu, podpisniki pisma pričakujejo, da bo to storilo, še preden bo potegnilo dokončne poteze.