Amalija Maček, sokurator slovenskega gostovanja Miha Kovač, direktorica agencije za knjigo Katja Stergar in nemški veleposlanik v Sloveniji Adrian Pollman so se v slovenskem paviljonu pogovarjali o prednostih majhnosti Slovenije.

Pollman je povedal, da je trditev o slovenski majhnosti prvič slišal v Sloveniji, ko sta z ženo Natalie Kauther predstavila model deljenega vodenja ambasade. Ob tem sta, kot se spominja, naletela na očitke, češ da si takšen eksperiment lahko privoščita le v Sloveniji, ki je majhna, nepomembna, zato tega niti nihče ne bo opazil.

Kompleksnost zgodovine in umetnosti
Nad nepričakovanim manjvrednostnim kompleksom sta bila sprva začudena, pozneje pa sta ugotovila, da je ideja, da Slovenija zaradi svoje majhnosti ne šteje, v miselnosti njenih državljanov vse prej kot redkost. Razlog za to vidi v slovenski zgodovini, ki jo je označil za kompleksno.

Po treh letih življenja v državi meni, da bi lahko Slovenija majhnost vzela za prednost, saj ji omogoča bistveno večjo fleksibilnost, kot jo ima na primer Nemčija, ki se zaradi svoje velikosti težje hitro "premakne".

Omenil je tudi polariziranost naroda, ki jo je po njegovem prepričanju mogoče razbrati tudi iz literature slovenskih pisateljev, denimo Draga Jančarja in Mihe Mazzinija. Opozoril je še na globino, ki jo Slovenci po njegovih besedah premoremo in jo je videti v kompleksnosti umetniških del, kot primer pa je navedel spektakel Alamut, ki je bil del slovenske predstavitve v Frankfurtu.

Manjvrednostni kompleks ni prisoten od nekdaj
Amalija Maček, ki je na Frankfurtskem knjižnem sejmu delovala kot svetovalka programa Slovenije, je v pogovoru opozorila predvsem na zgodovinski kontekst, ob čemer je poudarila, da trditev o majhnosti ni prisotna od nekdaj, omenila pa je tudi strokovni program, kjer je bil v ospredju Ljubljanski manifest o poglobljenem branju, s čimer je Slovenija po njenem mnenju dokazala, da je enakovredna svetovnim znanstvenikom in strokovnjakom, "da ni nič manjša".

Katja Stergar je ob tem dodala, da jo bolj kot zgodovina zanimata sedanjost in ljudje, ki delujejo na področju kulture in literature. Povedala je tudi, da se ji velikost in pomembnost države ob tem ne zdita ključnega pomena.

Improvizacija, samodisciplina in humor
Miha Kovač je med prednostmi majhne države omenil večjezičnost, ki predstavlja “dodatno okno v svet”, obenem pa je opozoril tudi na geografsko lego v osrčju Evrope, zaradi katere se Slovenija ponaša z bližino štirih različnih jezikov ter s štirimi različnimi tipi pokrajin. Dodal je, da je bila Slovenija tudi zgodovinsko prehodno območje, ki za nekatere predstavlja odprtost duha, za druge pa določeno omejenost.

Kovač je pogovor sklenil še z navedbo treh dobrih lastnosti večine Slovencev, in sicer zmožnost improvizacije, dobra samodisciplina in humor, ki so ekipi pomagali tudi pri snovanju programa Slovenije kot častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma.