Lavreat je poleg denarne nagrade v vrednosti 4.000 evrov bruto prejel še listino celjske občine.

Poezija se izgublja v "brezskrbni blebetavosti"
Predsednik letošnje žirije za podelitev Veronikine nagrade Urban Vovk je v obrazložitvi nagrade zapisal, da je v temelje Hmeljakovega ustvarjalnega procesa v zbirki Krčrk vgrajeno spoznanje, da je neznosna lahkost izrekanja, ta brezskrbna blebetavost, s katero sami sebe brez predaha zasipamo v knjigah, po časopisih, na spletu ali v drugih medijih, poezijo izenačila z drugimi diskurzivnimi praksami.

To slej ko prej po Vovkovem mnenju pomeni, da pesem danes lahko beremo s prav takšno brezbrižnostjo in eksistencialno neprizadetostjo, s kakršno sicer sledimo poročilom o vremenu ali prerivanjem v dnevni politiki - pa četudi številni pesniki vehementno zatrjujejo nasprotno. Zato si Krčrk postavlja skrajno zahtevno, v svoji paradoksalnosti morda kar donkihotsko nalogo - da se s poezijo iztrga topi očaranosti pesniške govorice nad samo seboj.

Na ramenih neoavantgarde
Po Vovkovih besedah se Krčrk tega projekta loteva s pomočjo poetike, ki se v dobršni meri naslanja na tehnopoetske prijeme in izjavljalske strategije, ki jih poznamo iz tradicij (slovenske) neoavantgarde.

Toda Hmeljakovi visoko kinetični in vseskozi lucidni asociativni preskoki, domiselna igranja z zvočnimi bližinami med pomensko raznorodnimi besedami ter potrpežljivo raziskovanje napetega odnosa med izgovorjeno besedo in njenim zapisom tu ne služijo poizkusu, kako od obstoječega sveta odskočiti stran, v novo, še nikdar videno estetsko tvorbo, pogojeno le z močjo stvariteljske domišljije svojega avtorja, je zapisal Vovk.

Enoglasna odločitev
Če drži, tako Vovk, da je vsaka resnično močna poezija sicer odprta, za nagovor pesniške tradicije pa obenem brezkompromisno zavezana času in svetu, sredi katerih je nastala, potem je Hmeljakov Krčrk zbirka, ob kateri si preprosto ni mogoče privoščiti nezainteresiranega skomiganja z rameni. Zato ji je žirija letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta podelila soglasno.

Za letošnjo Veronikino nagrado je bilo nominiranih pet pesniških zbirk, poleg zmagovalne še Material izpod peresa Andreja Brvarja, Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda Kristine Hočevar, Čakanje revolucije in modrosti Jurija Hudolina in Gospodinjski blues Patricije Peršolja.

Žirija je pri vrednotenju upoštevala pesniške zbirke, ki so izšle od junija 2012 do vključno letošnjega maja. Lani je Veronikino nagrado prejel Primož Čučnik za zbirko Mikado.

Poklon Grafenauerjevemu življenju ustvarjanja
Na prireditvi so podelili tudi zlatnik poezije, ki ga je tokrat za življenjski pesniški opus in za ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture prejel Niko Grafenauer.

V jubilejni pesniški zbirki zbranih in novih pesmi Diham, da ne zaide zrak ob Grafenauerjevi sedemdesetletnici je Aleš Šteger med drugim v spremni besedi zapisal: "Kljub nedvoumni izjemnosti njegovega pesniškega in esejističnega opusa je namreč v širši percepciji prevladal Niko Grafenauer kot družbena persona, njegov silni družabnostni elan in intelektualni erotizem sta ustvarila oblak, ki občasno skali pogled na njegovo ustvarjanje, na tekste za otroke, eseje, številne prevod in antologije, predvsem pa na izvirne pesmi za odrasle."