Razlagalec sanj je nedvomno eden izmed Medvedovih pesniških vrhov, zagotovo pa je v enoletni slovenski pesniški produkciji vrh, ki ga žirija za Veronikino nagrado nikakor ni mogla spregledati, je v utemeljitvi nagrade zapisal predsednik žirije za Veronikino nagrado Ivo Svetina.
Kot je še zapisal, je pesništvo Andreja Medveda, staro že več kot štiri desetletja, v teh pa je pesnik zorel v samosvojo in izjemno pesniško in imaginativno osebnost. "Izhajajoč iz slovenskega ultramodernizma s konca 60. let prejšnjega stoletja, je skozi štiri desetletja in vse večje število izdanih zbirk, postajal prav poseben 'fenomen', pojav, ki jih v slovenski, pa tudi v evropski poeziji ni prav veliko. Kajti Medvedov 'razvoj', če pri poeziji oziroma umetnosti sploh lahko govorimo o čem takšnem, je bil izjemno sklenjen, homogen, sam sebi zvest in se ni spogledoval s postmodernističnimi, bolj ali manj suhimi rokavi, pri katerih je temeljno vlogo igrala t. i. medbesedilnost," še piše.
Možnost temeljnega razmisleka o poeziji
Kot poudarja, Medved v zbirki Razlagalec sanj uspešno združuje tako mišljenje kot pesništvo, pri čemer se ne odpoveduje čutni nazornosti.
Njegova poezija je prepolna čutno žarečih podob, ki so zagotovo tudi posledica Medvedove ljubezni do slikarstva. Po Svetinovih besedah gre za enega tistih pesnikov, ki so se dodobra zavedali, da po Mallarmejevi zbirki Met kock ne bo nikoli odpravil naključja poezija ne more več ponavljati starih obrazcev. "Prav poezija Medveda ponuja možnost temeljnega razmisleka o poeziji, zlasti o tem, zakaj se je t. i. moderna poezija zavestno odpovedala želji po komuniciranju z bralcem, zaradi česar se zdrava pamet sprašuje: le kaj je hotel pesnik s tem povedati."
Zlatnik poezije 'poslednji vitalistki pesniške literature'
Veronikino nagrado, ki je lavreatu prinesla 4.000 evrov bruto, sicer tradicionalno podeljujejo na celjskem Starem gradu, a so jo zaradi slabega vremena prestavili v Narodni dom. Na slovesnosti v organizaciji celjske Fit medie so podelili tudi zlatnik poezije, ki ga je prejela Neža Maurer. Poslednja vitalistka pesniške literature, kakor nagrajenko imenuje literarna kritika, je napisala več pesniških zbirk za odrasle in otroke ter prek 80 otroških radijskih iger in povesti, prevedenih v več jezikov.
Med nominiranci za letošnjo Veronikino nagrado so bili še Miljana Cunta, Primož Čučnik, Jure Jakob in Peter Semolič. Poleg Svetine sta žirijo sestavljali še Darja Pavlič in Mojca Pišek, vsi skupaj pa so pri ocenjevanju upoštevali pesniške zbirke, ki so izšle med lanskim 1. junijem in letošnjim 30. majem.