V Leipzigu so slavnostno odprli knjižni sejem, ki je v obširnosti primerljiv z največjim tovrstnim na svetu, sejmom v Frankfurtu. Organizatorji do 15. marca pričakujejo približno 2.100 razstavljavcev iz 38 držav. Slovenija se letos na leipziškem sejmu udeležuje s 40 kvadratnih metrov veliko stojnico pod okriljem Študentske založbe, na kateri bodo razstavljene knjige slovenskih založb in predvsem prevodi slovenskih avtorjev v nemščino, z branji in debatami na sejmu in v središču mesta.

Prešernova nagrajenca za barve Slovenije
V Leipzig letos od slovenskih avtorjev potujeta Goran Vojnović, avtor romana uspešnice Čefurji raus! in letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, in pesnica Maja Vidmar, prav tako nagrajenka Prešernovega sklada za pesniško zbirko Prisotnost. Zbirka je prevedena tudi v nemščino (Gegenwart, založba Korrespondenzen), v nemškem prevodu pa je pri graški založbi Droschl izšla tudi pesniška zbirka Razdalje telesa (Leibhaftige Gedichte).

Mednarodna hala 4, v kateri je tudi slovenski paviljon, je na sejmu najbolj obiskana od vseh, saj so v njej poleg največjih nemških založb nahajajo tudi vsi mednarodni založniki.

Slovenija se je v Leipzigu prvič predstavila leta 2007 kot gostujoča dežela. Takrat je bila deležna posebne pozornosti in je z 11 gostujočimi slovenskimi avtorji in s številnimi vidnimi nemškimi imeni iz sveta literature in kulture prepričala obiskovalce, bralce, novinarje in strokovno javnost.

Recesija ni močno udarila po sejmu
Na lanskem leipziškem sejmu si je v štirih sejemskih dneh več kot 200.000 obiskovalcev ogledalo razstavne prostore 2.400 razstavljavcev, sejemske dogodke pa je spremljalo 2.600 akreditiranih novinarjev.

Direktor leipziškega sejma Oliver Zille je povedal, da je v primerjavi z lanskim letom razstavljavcev približno 200 manj, a upad ga ne skrbi. Res je, da nekaterih zaradi recesije ne bo, toda, zanimivo, zanimanje so pokazale druge, nove založbe. Razloga za skrb, da bi gospodarska kriza močno prizadela sejem in založniško dejavnost, za zdaj še ni. V sklopu sejma poteka tudi nadvse priljubljeni festival Leipzig bere. Nikjer drugod po svetu se ne zgodi, da bi na bolj ali manj običajnih mestnih lokacijah bralo 1.500 povabljencev.

Letos v ospredju Balkan; obisk velikih imen
Na leipziškem sejmu že tradicionalno veliko pozornost posvečajo otroški literaturi, zvočnim knjigam in drugim oblikam medijev, v katerih lahko zaživi literatura, toda vsako leto sejem določa nekaj vodilnih tem. Letos je to, denimo, balkanska literatura, še posebej tista iz nekdanje Jugoslavije z velikim poudarkom na bosanski in makedonski.

Udeleženci okroglih miz bodo med drugim spregovorili o tem, kako se sodobna balkanska literatura še vedno močno naslanja na preteklo vojno, pogosto pa jo določajo humorno-tragične note. Makedonijo bosta predstavljala pesnik in esejist Nikola Madžirov in v Sloveniji živeča pesnica Lidija Dimkovska. Iz Bosne in Hercegovine prihajata pesnik Asmir Kujović ter prozaist in župan Tuzle Jasmin Imamović.

Sejem bo gostil tudi številna velika imena svetovne literature, tako bodo tam Günter Grass, Daniel Kehlmann, T. C. Boyle, György Konrad, Wolf Biermann, Benjamin Lebert in David Lodge.

Znan je tudi že eden izmed dobitnikov nagrad. Nagrado leipziškega sejma za evropsko razumevanje bo drevi prejel nemški zgodovinar Karl Schlögel. Letošnja izdaja sejma se ponaša tudi z novo nagrado, saj so svoje najljubše knjige izbirali tudi najmlajši bralci.

A. K.