Mednarodni literarni festival Vilenica bo na Krasu sicer šele septembra, organizatorji pa so že predstavili nekaj žarišč letošnje 22. izvedbe. Vodilna tema festivala bo Kdo se boji resnice literature? Posebne pozornosti bo deležna irska književnost.

V Lipici bodo gostili več kot 50 književnikov, med njimi poleg glavnega nagrajenca na posebnih večerih še vodilnega švedskega pesnika Tomasa Transtroemerja, srbskega prozaista Davida Albaharija in italijanskega pesnika ter pisatelja Roberta Pazzija.

Stefanovski eden najmočnejših evropskih dramskih glasov
Letošnji festival bo v organizaciji Društva slovenskih pisateljev (DSP) in KD Vilenica potekal na ustaljenih prizoriščih v Hruševju, Kopru, Lipici, Ljubljani, Lokvi in Štanjelu, jami Vilenica in Gorici med 5. in 9. septembrom, je napovedala programska voditeljica festivala Miljana Cunta. Lidija Dimkovska je predstavila letošnjega vileniškega nagrajenca Gorana Stefanovskega. Dejala je, da Vilenica "nagrajuje najboljše v makedonski dramski književnosti nasploh in enega najmočnejših dramskih glasov v Evropi".

Antologija irske književnosti Amanairis
Po lanski predstavitvi baskovske literature se letos v lani ustanovljeni zbirki Antologija Vilenice predstavlja irska književnost. Knjigo je uredila poznavalka irske literature Tina Mahkota, ki je uvodoma opozorila, da so zbrana besedila, šest proznih in 11 pesniških, prevodi iz angleščine, nemščine in francoščine, saj med slovenskimi prevajalci nihče ni vešč irskega jezika. Antologija nosi naslov Amanairis, kar v irščini pomeni "dan pojutrišnjem"; naslov, dodaja Mahkota, napoveduje, da gre za sodobno, odprto literaturo, torej prav nič nacionalistično ali starosvetno. Zaradi antologije bodo posebni gostje vileniškega srečanja številni irski besedni ustvarjalci in poznavalci irske literature.

Kdo se boji resnice literature
Kot vsako leto ima tudi letošnja izdaja festivala rdečo nit, tokrat se bodo udeleženci posvetili vprašanju Kdo se boji resnice literature? Po Cuntinih besedah je cenzura zelo aktualna tema, ki pa še ni bila deležna izčrpne obdelave. Na osrednji okrogli mizi Srednjeevropske pobude (SEP), ki jo bo vodila publicistka Alenka Puhar, se bodo pogovarjali na temo (Samo)cenzura danes: literarna cenzura v luči politične korektnosti, zgodovinski in teoretski pogled na tematiko pa bodo podali tudi na mednarodnem komparativističnem kolokviju. Tudi letos na festivalu ne bodo manjkala številna branja, podelitev štipendije SEP, druženja in glasba.