Karlinova, ki je sicer pisala v nemščini, v knjigah opisuje zgodbe iz držav, ki jih je obiskala med svojim popotovanjem po svetu med letoma 1919 in 1927. Kot je ob predstavitvi knjižne serije v Slovenskem etnografskem muzeju pojasnila prevajalka in založnica Jerneja Jezernik, se je za knjižno serijo odločila, ker je Alma Karlin s svojim življenjem in delom navdušila številne.

Jezernikova je prepričana, da si Alma Karlin zasluži, da jo ljudje spoznajo. Prevajalka in založnica tudi upa, da se bo serija z Almo v svet še nadaljevala, saj so po njenem mnenju v seriji besedila, ki so zanimiva za vse generacije.

Predstavitvi knjižne serije je sledil kulturni program z branjem in igranjem odlomkov iz del Alme Karlin Sama, Najmlajša vnukinja častitljivega I Čaa in romana Štiri dekleta v vetru usode. Zaigrali so tudi odlomek iz gledališke predstave Pod košatim očesom, ki je nastala po noveli Alme Karlin, igralka Polona Vetrih je odigrala dva odlomka iz monodrame Alma, pesnik, pisatelj in dramatik Milan Dekleva pa je prebral odlomek iz svojega romana o Karlinovi Telo iz črk.

Ko kitajska družina nima moških potomcev
Po prevajalkinih besedah je prva v seriji, Najmlajša vnukinja častitljivega I Čaa, zadnja knjiga, katere izdajo je Alma Karlin dočakala pred svojo smrtjo. Gre za zgodbo o zadregi kitajske družine brez moških potomcev z začetka 20. stoletja oziroma deklici, ki jo je Karlinova poučevala.

Ženske na Kitajskem in svet urokov v Panami
Tudi druga novela, Vodna vrba, govori o usodi žensk na Kitajskem, in sicer gre za dve vzporedni ljubezenski zgodbi. Gre za prvi prevod neposredno iz zapuščine založnika Alme Karlin Maxa Möhringa iz Leipziga. To delo je tudi prvič objavljeno. Tretja knjiga iz serije, Vroča in grešna, govori o izkušnji Alme Karlin s svetom čarovniških urokov v Panami, četrta, Magični obrazi Andov, pa o ljubezenskih in smrtonosnih urokih, ki jih je bila pisateljica deležna v Peruju.

Vsaka dežela pustila svoj pečat
Alma Karlin naj bi nekoč dejala, da je vsaka dežela, po kateri je potovala, na njej pustila svoj pečat. Vsaka država, zastopana v posamezni knjigi, ima zato drugačno barvo - knjižici, ki opisujeta izkušnje pisateljice na Kitajskem, sta rdeči, delo, ki bralca popelje v Panamo, je rumeno, tisto, ki govori o dogajanju v Peruju, pa je modre barve.

Izobilje navdihujočega gradiva
Kot je povedala Jezernikova, je gradiva o Almi Karlin toliko, da ne bo zmanjkalo dela ne za raziskovalce, ne za prevajalce, ne za avtorje, ki črpajo navdih iz njenega dela. Dejala je še, da si Alma Karlin, ki je bila izjemno priljubljena avtorica na nemškem govornem področju, res zasluži, da jo ljudje znova spoznajo. Najboljša dela Alme Karlin pa so po njeni oceni njene avtobiografske knjige, kot sta avtobiografija Sama in knjiga Oddaljena ženska.

Alma Karlin (1889–1950) je pisala v nemščini, njena dela pa so prevedena v angleški, slovenski, francoski, madžarski, italijanski in srbski jezik ter skandinavske jezike in spadajo med najbolj brana dela 30. let prejšnjega stoletja tudi na nemškem oddelku takrat največje knjižnice na svetu Public Library v New Yorku. Za svetovne popotnike pa Karlinova še danes ostaja vzor, vreden branja, proučevanja in posnemanja.