Povprečna naklada leposlovnega dela v Sloveniji je nekaj manj kot 1.100 izvodov, povprečna cena pa znaša 21 evrov. Z zelo visoko naklado in subvencijo MOL-a se je cena ob Knjigah za vsakogar krepko znižala. Načelnik za kulturo na Mestni občini Ljubljana in idejni vodja projekta Uroš Grilc je še pred začetkom projekta dejal, da tudi če knjige ne bi bile subvencionirane, bi v visokih nakladah še vedno dosegle ceno pet, šest, sedem evrov.

'Knjiga je v prvi vrsti posel'
S tem se ne strinja založnik in poznavalec knjižnega trga Samo Rugelj, ki je prepričan, da založniška branža tako ne bi mogla preživeti. Verjame, da bi pri nakladi 10.000 evrov knjiga lahko dosegla ceno 10 evrov, a hkrati opozarja, da knjig ni mogoče stlačiti v eno formulo. Pri zahtevni enciklopediji znašajo 10 evrov že samo stroški tiska. Ob tem je Rugelj opozoril še na številne druge stroške, na katere se pogosto pozablja, vključno z avtorskimi in drugimi honorarji. 'Ker knjiga še zdaleč ni zgolj medij za širitev znanja in lepega, v prvi vrsti je posel.'
Največ zanimanja za izbor besedil Žižka, Pahorja in Makarovičeve
V okviru projekta Knjige za vsakogar je na številnih mestih v Ljubljani, od knjigarn do knjižnic, mogoče kupiti 21 knjižnih naslovov za pičle tri evre. V projektu sodeluje več založb, a v promet gredo zlasti t. i. čitanke oziroma izbori besedil Slavoja Žižka, Svetlane Makarovič in Borisa Pahorja, ki so si jih zamislili pri Cankarjevi založbi. Veliko zanimanja kažejo bralci tudi za prevodna dela, ki so pri Študentski založbi izšla ob gostovanju svetovnih literarnih imen v sklopu festivala Literature sveta - Fabula 2010.
Glede na podatke prodajnih lestvic je zanimanje kljub zahtevnosti veliko tako za roman nobelovke Herte Müller Zaziban dih kot tudi za Michala Viewegha in njegovo Učno uro ustvarjalnega pisanja.
Knjige, ki so izšle v nakladi 8.000 izvodov, po besedah Grilca rušijo tabuje. Ne le da se je prodajna mreža s knjigarn preselila še na knjižnice in nekatere druge kulturne ustanove, knjiga je dostopna vsakomur.
Zmedenost pri lestvicah kupovanih knjig
Majske prodajne lestvice knjigarn Mladinske knjige in tiste, ki jo pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), so bile sprva nekoliko zmedene. Mladinska knjiga je posredovala razvrstitve, ki so upoštevale knjige za tri evre, medtem ko so se pri GZS-ju odločili, da teh knjig ne umestijo na seznam. Nato so si premislili tudi pri Mladinski knjigi. Nekateri založniki so namreč opozorili, da Knjige za vsakogar izstopajo po svoji ceni, s katero se druge slovenske knjige ne morejo primerjati, glavni namen lestvic pa naj bi bila primerjava prodaje med sabo primerljivih in konkurenčnih knjig.