Julijski niz Humoresk tega tedna z besedili Rada Murnika končujemo z enim njegovih zgodnejših del – odlomkom iz satiričnega romana Groga in drugi iz leta 1895.

Pred 150 leti rojeni pisatelj je v njem parodiral slovensko prozo 19. stoletja, najsibo nabreklo romantično vznesenost ali naturalistično zaupanje v dednostno teorijo. Takole začenja: "Ljubeznivi Marcijan je opeval redkev, Skriban pa oslavljal velekrepostno muho; dovzetni Skaliger je segel više in se vnemal za gos ..."

Popolnoma drugače – resnobno, refleksivno, zanosno in tudi negotovo – je v pismih bratu Théu razmišljal pred 130 leti umrli slikar Vincent van Gogh. "Preden sem prišel v Tarascon, sem opazil čudovito pokrajino z ogromnimi rumenimi skalami, nenavadno prepletenimi v najbolj presenetljive oblike. V dolinicah med temi skalami so bile vrste majhnih okroglih dreves z olivno zelenim ali sivozelenim listjem, ki bi bila lahko limonovci."

Van Goghovi korespondenci bomo sledili v oddaji Spomini, pisma in potopisi, v Literarnem portretu pa nam bo Tone Frelih naslikal Williama Babingtona Maxwella, angleškega pisatelja, ki je kot sin založnika in pisateljice s knjigami rastel od malih nog. V slovenščini njegovih knjig žal ne moremo brati, le na radiu se lahko seznanimo z nekaterimi odlomki.

Čeprav smo z Bukovino, narodnostno mešano pokrajino na severovzhodu Karpatov, vse do prve svetovne vojne živeli v isti monarhiji, o njej ne vemo skoraj ničesar. Danes je razdeljena med Ukrajino in Romunijo, a poleg obeh večinskih narodov so v njej živeli tudi Nemci, Judje in številne druge narodnosti. In prav v nemščini pisani poeziji iz Bukovine – njena najbolj znana predstavnika sta Paul Celan in Rose Ausländer – je namenjen torkov Literarni večer, ki ga je pripravila Ana Jasmina Oseban.

Drame ruskega dramatika in pisatelja Antona Pavloviča Čehova Ivanov, Utva, Striček Vanja, Tri sestre in Češnjev vrt so več kot sto let po njegovi smrti še vedno stalne gostje evropskih gledaliških odrov. Njegove črtice in novele bomo v sredini Literarni matineji pustili ob strani, posvetili se bomo samo njegovi dramatiki, temelječi na psihološko prodorno orisanih osebah. S svojo daljnosežno umetniško vizijo o prihodnosti, smislu in vrednotah Čehov še danes odgovarja na žgoča vprašanja sodobnega človeka.

Četrtkov literarni večer na Prvem programu prinaša prozno ustvarjalnost švicarskega pisatelja Roberta Walserja. Četudi so ga njegovi pisateljski kolegi zelo spoštovali, med njimi sta bila tudi Kafka in Hesse, je bilo njegovo delo širše priznano šele po njegovi smrti. Kot je zapisal Slavo Šerc, prevajalec in avtor scenarija za Literarni večer, je Walserjeva kratka proza igriva, čudaška, nenavadna in očara predvsem tiste bralce, ki jih bolj kot napeta in sentimentalna zgodba zanima blišč pisateljskega početja kot takega.

V sobotni Izbrani prozi bomo poslušali kratko zgodbo angleške pisateljice Virginie Woolf Znamenje na steni. Avtorica jo je napisala v obliki notranjega monologa, značilnega za literarni modernizem prvih desetletij 20. stoletja. Nedoločljiva oblika na steni deluje kot sprožilec za razmislek o človekovem značaju, politiki, naravi, družbi: "Oh! presneto, skrivnost življenja! Natančnost misli! Nevednost človeškega rodu!"

V zadnji uri pred polnočjo vsak dan na 1. in 3. radijskem programu zaokrožimo z Literarnim nokturnom. Precej raznovrstni bodo:
"Žariš in žgeš in v tvoji zlati luči vsa trudna duša moja trepeta." (A. Gradnik)
"A ne: še v ječi sredi slepih sten / nihče mi dveh ne vzame dragotin: / ljubezni in vesoljne slave zvezd." (O. Wilde)
"Gledam pa se ne morem nagledati / te svetlobe tega zrnja gorečega / ki ga raztresaš po morski modrini." (J. Kaštelan)
"V zaporu človek razmišlja drugače kot v običajnem življenju. V zaporu so noči drugačne, so dnevi drugačni, drugačni so dihanje in bedenje in sanjanje, vsa človeška bit postane drugačna." (L. Reinerová)
"Kot bi imela za hrbtom luč, ki je ne vidiš, / jo pa čutiš." (C. D. Wright«)
"Slovenec ima najraje, če je humor organiziran v prepoznavno obliko, da se takoj vidi, da bo prišla na koncu poanta. Najraje ima vice o Slovencu in Bosancu ipd., ker pri teh ve, da bo poanta prišla, ko bo na vrsti Bosanec." (B. Gradišnik)
"Nedvomno je bila kamera postavljena na vrh zvonika ali morda na ogrodje iz železnih nosilcev, ki se dviga nad jaškom rudnika …" (C. Simon)

In še opozorilo na dramatizirano književnost: Od ponedeljka do petka ob 19. uri poslušamo radijski roman Marjana Tomšiča Oštrigeca. Osrednja oseba je štrigon Boškin, nenavaden popotnik po smrtnikom nedoumljivi poti. Roman niza različne, v marsičem raznorodne zgodbe, dogodke in dejanja vse do Boškinove zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Radijsko priredbo v 26 nadaljevanjih je leta 1996 pripravil Dušan Voglar.