Dan po razglasitvi nagrajenca se je ena izmed članic žirije, založnica Carmen Callil, iz protesta javno odpovedala svoji funkciji in svojo odločitev pospremila z izjavo, da Rotha "nima za pisatelja". "V skoraj vsaki knjigi razpreda in razpreda o eni in isti temi," se je pritožila. "Občutek imaš, da sedi na tvojem obrazu in te duši."

Predsednik žirije, pisatelj Rick Gekoski, je že udaril nazaj in kolegičin javni izbruh opisal kot "nespoštljiv". "Njeno ravnanje nadvse obžalujem," je komentiral za The Independent. "Zdi se mi nespoštljivo do Philipa Rotha, resniča novica je on, in ne Carmen." Tretji član žirije, pisatelj Justin Cartwright, se je pri vsem skupaj vzdržal komentarja.

Nagrajenec poleg naslova dobitnika mednarodnega bookerja, ki ga podeljujejo za dosežke v leposlovju na mednarodnem prizorišču, dobi zajetnih 60.000 funtov. Nagrado podeljujejo vsaki dve leti še živečemu avtorju, ki izda delo v angleškem jeziku oz. je njegovo delo širše dostopno v angleškem prevodu. Do zdaj so mednarodnega bookerja dobili Albanec Ismail Kadaré (2005), Nigerijec Chinua Achebe (2007) in Kanadčanka Alice Munro (2009). Roth je bil izbran s seznama 13 uglednih nominirancev, med katerimi so bili, denimo, tudi Philip Pullman, Amin Maalouf in Juan Goytisolo.

Roth, ki se je rodil leta 1933 v New Jerseyju, je najbolj znan po romanu Portnoyeva tožba (1969) in trilogiji s konca 90. let, katere del so s pulitzerjem nagrajena dela Ameriška pastorala (1997) ter I Married a Communist (1998) in Človeški madež (2000), ki je doživel tudi filmsko priredbo. Roth se je za nagrado že zahvalil, češ da upa, da bo tako njegovo pisanje doseglo še več ljudi po vsem svetu. "Eden izmed užitkov, ki sem jih bil kot pisatelj deležen, je ta, da moje delo berejo po vsem svetu - kljub 'mukam', ki jih za seboj potegne literarno prevajanje."

Callilova je svoje ogorčenje nad tem, da je bila preglasovana, javno izrazila, še preden se je imelo črnilo na čeku za tistih 60 tisočakov čas posušiti. "Jasno sem dala vedeti, da ga sama ne bi spustila niti v širši izbor, in osupla sem bila, da je tam ostal. Je edini med nominiranci, ki ga niti najmanj ne občudujem." Callilova je sicer tudi ustanoviteljica feministične založbe Virago in avtorica knjige o vichyjevski Franciji.

Gekoski priznava, da žirija pri izbiri zmagovalca ni bila soglasna: "Na koncu je bilo očitno, da sva dva hotela dati nagrado Rothu, ena pa ne, in sklenjeno je bilo, da mora prevladati večina. Nestrinjanje je pri podeljevanju literarnih nagrad stalna praksa, javno razpravljanje o tem pa ne. Žal mi je, da je naš proces odločanja zdaj vsem znan."

Le Carré se ni hotel pridružiti igri
Letošnji mednarodni booker je bil tema novic letos že marca, ko je takoj po razglasitvi nominirancev svoje ime iz tekme vzel John le Carré. "Zelo sem ponosen, da sem med finalisti. A ne tekmujem za literarne nagrade, zato sem prosil, da moje ime umaknejo s seznama," je bila njegova uradna izjava. Žirija ga takrat ni "upoštevala", češ da se tehnično ne more izogniti temu, da so mu izkazali spoštovanje z nominacijo, so pa privolili v to, da mu proti njegovi volji nagrade pač ne bodo podelili.

Ali ga ljubiš ali pa sovražiš
Philip Roth je bralce pravzaprav od nekdaj razdvajal. "Povem vam, da so me zadnji trije romani Philipa Rotha vrgli na rit. Da je človek že v svojih šestdesetih in še vedno izdaja tako močna dela, tako polna razodetij o ljubezni in čustveni bolečini - to je zame edini način umetniškega življenja," je o zdaj že 78-letnem pisatelju nekoč izjavil Bruce Springsteen. "Brez dvoma je največji živeči pisatelj v angleškem jeziku," se strinja pisateljica Linda Grant. "Kdor koli in kjer koli se zanima za konstrukcijo stavka, mora Rotha občudovati in biti nad njim očaran."

Vsi se seveda ne strinjajo. "Najhujše, kar se ti lahko primeri, je, da moraš Portnoyevo tožbo prebrati dvakrat," je ob izidu knjige v osemdesetih pikro pripomnil recenzent New York Timesa. O monološkem romanu, ki je zastavljen kot dolga ura, ki jo pri psihoanalitiku preživi protagonist, je pisala tudi esejistka Vivian Gornick. "Ob branju 'Portnoya' je človek lahko verjel, da so ženske pošastne, ker jih protagonist izkusi kot pošastne. In v vseh Rothovih knjigah, ki so izšle v naslednjih tridesetih letih, so ženske pošastne, ker zanj take tudi v resnici so."

"Resnično ušiv, a pomemben pisatelj"
Mimo Rotha ni mogel niti njegov rojak Jonathan Franzen, ki je lani obiskal Ljubljano. "Za vsako knjigo najdem nove junake – in nove zlikovce, pisatelje, 'proti' katerim pišem. Skoraj tako pomembno kot to, kaj mi je všeč, je tudi, katere knjige v določenem trenutku sovražim. Z vsakim romanom se vzorniki spreminjajo. Ne gre za to, da bi pozabil na nekdanje vzornike, ampak ko jih enkrat poznam kot stare prijatelje, v vsem skupaj ni več tiste intenzivnosti prve ljubezni. Človek, 'proti' kateremu sem pisal roman Freedom, je bil Philip Roth – mislim, da je resnično ušiv, a kljub temu junaški in pomemben pisatelj. Ko je dober, je odličen."