Čaša opojnosti, zbirka Čez plan in zbirka Samogovori so dela, v katerih je mogoče najti večino ljubezenske lirike Otona Župančiča, medtem ko je v preostalih njegovih pesniških zbirkah večinoma ne najdemo.

Tri obdobja Župančičeve poezije
Župančičev razvoj ima po besedah poznavalca tega pesnika Jože Mahniča tri obdobja. V prvem, ki jo imenuje mladostna lirika, so pesmi posvečene Župančičevi prvi ljubezni Berti Vajdič. Drugo obdobje je po Mahničevi opredelitvi ljubezensko-družinsko, v tretje pa uvršča Župančičeve pozne ljubezenske pesmi.

Z urejanjem Župančičeve zapuščine se ukvarja Mahnič, ki pravi, da je delo kljub več virom zelo zahtevno in odgovorno. Podatke in gradivo je Mahnič našel predvsem v pesnikovem stanovanju, kjer sta pred Župančičem živela tudi Ciril Kosmač in Edvard Kocbek. Veliko je o njem izvedel iz pripovedovanj pesnikove žene Ane in starejšega sina Marka. Črpal pa je tudi iz bogate korespondence med Berto Vajdič in Župančičem, ki naj bi zajemala 380 razglednic in pisem. Najdaljše pismo ima osem strani.

Modna dekadenca
Župančičeva ljubezenska lirika na nekaterih mestih odslikava dejansko pesnikovo razpoloženje in osebnost, nekatere pa so bile napisane le po takratnimodi, ki so jo zapovedovala dekadenčna občutja, prinesena z Dunaja in iz Francije. Pogosto je bila ljubezen zreducirana zgolj na spolnost, nezanemarljiv pa je tudi naturalizem.

Mahnič je leta 1955 objavil študijo Oton Župančič: pregled, oznaka in ocena njegove umetnosti in dela, leta 1998 pa monografijo k zbranemu delu o njem z naslovom Oton Župančič: ustvarjanje, razvoj, recepcija. Zasnoval je tudi muzejsko predstavitev njegove zapuščine, ki je bila od leta 1985 do leta 2000 predstavljena kot Župančičeva spominska zbirka v Mestnem muzeju Ljubljana.

L. Š.