"Za zgodovino Kraljevine Jugoslavije, ki je bila dolgo zapostavljena, je čedalje več zanimanja," pravi lastnik zbirke eksponatov, posvečene dinastiji Karađorđević, vsestranski kulturni delavec, ljudski zbiralec Aleksander Stanislav Jurkovič z umetniškim imenom Nani Poljanec.

Njegovo zbirko, na katero je lastnik upravičeno zelo ponosen, si obiskovalci lahko ogledajo v kulturno-turističnem središču Anin dvor v Rogaški Slatini. V posebni dvorani, v skoraj intimnem vzdušju, so razstavljene stare ure, fotografije, originalni podpisi, spominki, povezani z dinastijo Karađorđević, ki spadajo v del slovenske zgodovine iz obdobja Kraljevine Srbov, Hrvatov, Slovencev in pozneje Kraljevine Jugoslavije ter izpričujejo vezi med Slovenijo in dinastijo Karađorđević.

"Leta 2007 sem delal veliko filografsko razstavo in pri njej sem hotel dobiti podpis kralja Aleksandra. Ko sem začel podpis iskati, so se začele odpirati teme, povezane s Kraljevino SHS in kraljevo dinastijo Karađorđević. Tako je nastala kraljeva zbirka, ki je eden največjih biserov ljudskega muzeja Rogaška Slatina. Presegla je naše meje in je poznana širše po regiji," dodaja ljudski zbiralec Nani Poljanec.

3000 razstavnih predmetov
Med 3000 eksponati vidimo vrsto podrobnosti o bivanju kralja Aleksandra Karađorđevića v Sloveniji, kjer je rad preživljal poletne mesece in kjer je tudi dobil tretjega sina, princa Andreja. V kraljevi zbirki lahko najdemo tudi slovenski razglas, da se je rodil prestolonaslednik Peter II., originalna pisma članov dinastije, pismo Nikole Tesle, v katerem opisuje smrt kralja Aleksandra, podpise in njihove dokumente ter fotografije, maketo rušilca Dubrovnik, s katerim se je kralj Aleksandar iz Boke Kotorske peljal v Marseille, kjer so ga ubili v atentatu leta 1934. Ogledamo si lahko še plakat ob postavitvi spomenika ob prvi obletnici atentata in svečani frak princa Andreja Karađorđevića, najmlajšega sina kralja Aleksandra.

Kralj Aleksander je pomemben za slovensko ljudstvo, meni veliki poznavalec dinastije Karađorđević Nani Poljanec. "Kralju Aleksandru smo lahko hvaležni, da je univerza ostala v Ljubljani, ker so jo takrat hoteli pripojiti zagrebški univerzi. S tem bi Slovenci spotoma izgubili slovenski jezik," poudarja Nani Poljanec.

Grof od Avale
Manj pa je poznano, da je Aleksander I. Karađorđević 18. julija 1909 obiskal Rogaško Slatino pod imenom Grof od Avale. V tem mestu eden od hotelov nosi kraljevo ime, prav tako kot tudi sam zbiratelj, ki naj bi dobil ime prav po kralju Aleksandru. Poleg tega je rojen 18. julija, na dan, ko je kralj Aleksander prvič prišel v Slovenijo, in to v Rogaško Slatino.

Dukat za otroka
Nani je med raziskovanjem izvedel, da je del njegove širše družinske zgodbe povezan s pripadniki modre krvi. "Moja stara mama je delala v Beogradu konec 20. let in na začetku 30. let prejšnjega stoletja. In tam je bil rojen moj oče leta 1931, ker je tehtal pet kilogramov ob porodu, je stara mama Jozefina dobila medaljon Aleksandrov dukat kot nagrado od bolnišnice," dodaja Poljanec.

Rogaška Slatina usodna za Obrenoviće
Rogaško Slatino so obiskali tudi drugi visoki gosti. Srbski knez Mihailo Obrenović je v Rogaški Slatini dobil sina. "On s svojo ženo Julijo ni mogel imeti potomstva in je v Rogaški Slatini našel mlado dekle Marijo Berghaus ter je z njo dobil nezakonskega otroka Vilija Berghausa, ki ga je pozneje tudi priznal. Ta fant se je preimenoval v Velimirja Mihaila Teodorovića, kar je stari priimek Obrenovićev. Postal je eden največjih humanistov druge polovice 19. stoletja. Prestola sicer ni mogel naslediti, je pa postal bogat in podpiral je sirote brez enega ali obeh staršev. Takrat sem raziskoval, da je bil moj prapradedek njegov krstni boter, kar je bila takrat to velika zadeva," dodaja Nani Poljanec.

Beograd kot drugi dom
Ukvarjanje z dinastijo Karađorđević je našega sogovornika popeljalo do tega, da je srečal dediče te dinastije. Bil je na avdienci pri prestolonasledniku Aleksandru, sinu zadnjega kralja Kraljevine Jugoslavije Petra II. Karađorđevića, medtem ko je princ Vladimir Karađorđević obiskal Anin dvor. Velikokrat obišče srbsko prestolnico, ker je tam stkal veliko prijateljstev. "Kot Slovenec v Beogradu se počutim kot doma, tam imam toliko kolegov, da je to neverjetno, v bistvu jih je nekaj sto. Prvič sem obiskal Beograd januarja 2002 in od takrat sem ga obiskal 99-krat. Zdaj me čaka stoti obisk," pove Nani Poljanec.

Denar dona Corleoneja zapravljen za zbirko
Medtem ko ga v Beogradu najbrž povezujejo predvsem z raziskovanjem dinastije Karađorđević, pa se Nanija Poljanca v Sloveniji bolj spomnimo kot mafijskega šefa dona Corleoneja iz oddaje Hri-bar. Med ustvarjanjem tega lika ni zanemarjal svojega konjička iz otroštva, zbirateljstva. "Lahko rečem, da je 90 odstotkov vseh tistih honorarjev šlo v to zbirko. Vozim avto, star 22 let, vse druge stvari živim minimalno, ker večji potencial vidim v tem, da vlagam svoj denar v svoje zbirke," dodaja Nani.

Podpisi Clintona, Gagarina, Dražena Petrovića ...
Nani Poljanec svojo postavitev v Ljudskem muzeju v Rogaški Slatini končuje s filografsko zbirko oziroma zbirko podpisov znanih osebnosti. "Filografija je zbiranje in preučevanje originalnih podpisov," pove Nani Poljanec, ki je objavil eno prvih knjig s tega področja v Sloveniji. "Tretjino podpisov sem dobil osebno, nekaj sem jih zamenjal, nekaj pa sem jih tudi kupil," doda. V njegovi zbirki so med drugim originalni podpisi Donalda Trumpa, Billa Clintona, Tita, kozmonavta Jurija Gagarina, nekdanjega voditelja DDR-ja Ericha Honeckerja, Dražena Petrovića itn.

Tako ob podpisih najdemo še prvo LP-ploščo in frak slavnega violinista Stefana Milenkovića, bluzo igralke Milene Zupančič, v kateri je igrala v legendarni seriji Cvetje v jeseni, plašč igralca Demetra Bitenca, ki je bil učitelj smučanja takratnega prestolonaslednika, poznejšega kralja Petra. Da je razstava bolj zanimiva, so podpisom dodani tudi zanimivi predmeti in fotografije. Zbirko ves čas dopolnjuje, najnovejši predmeti in podpisi so last srbskega igralskega para Dragana Nikolića in Milene Dravić.

Naš vsestranski sogovornik organizira tudi gostovanja beograjskih predstav v Sloveniji in objavlja pesniške zbirke v slovenščini in srbščini slovenskih in srbskih pesnikov. Nazadnje sta bili objavljeni dve knjigi poezije: Slobodana Boba Petrovića iz Beograda in Sare Špelec iz Maribora.