Toda 'zasloveti' v glasbenem programu nekoga drugega niti ni tako težko, še posebej če pevsko gostuješ in ob tem misliš po svoje – vsebinsko, vizualno in seveda zvokovno. No, enaindvajsetletna Elly je zagotovo mislila po svoje, kajti to, kar nam je predstavila na svojem prvencu, ki seveda nosi njeno umetniško ime La Roux, presega celotno aktualno popkonkurenco. Album La Roux je dokaz ne le izraznosti in navdiha, temveč tudi intelektualnosti v vsakem svojem obsegu. Medtem ko sintetične različice obujanja spomina na popglasbo osemdesetih in devetdesetih "iznedrijo" tudi take glasbenice, kot je Lady Gaga, se zdi La Roux kot z drugega planeta.
In For The Kill se v že v naslednjem glasbenem kadru prelevi v odlično stkano poprapsodijo skladbe Bulletproof, ki nosi v sebi več uporniškega duha kot vsa aktualna lestvica svetovnih pop- in rockuspešnic na MTV-ju. Zadnja skladba vleče vzporednice z Erasure, kar si Elly šteje še kako v čast. Prvič, ker dekle obvladuje in razume vse podrobnosti postosemdesetih, in drugič, ker ne zanika logističnega zaledja večkulturnega južnega Londona, od koder prihaja. Če se ne motim, je bil ta vsaj na začetku oporišče tudi Amy Winehouse.Ocena: 5, piše: Miroslav Akrapović.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje