Hedy Lamarr je nekoč slovela kot najlepša ženska na svetu. Bila je del igralske garde zlate dobe Hollywooda in ob koncu življenja leta 2000 je imela za seboj kar šest porok. Nekoč je 'ugotovila', da bi bilo dobro nekoliko okrepiti mišice v zgornjem predelu trupa. Odpravila se je k avantgardnemu skladatelju Georgeu Antheilu, najbolj znanemu po glasbeni spremljavi za eksperimentalni film Ballet Mécanique Fernanda Légera (spodaj si lahko ogledate tudi izsek iz filma), ki je slovel tudi kot strokovnjak za delovanje žlez pri ženskah. To je bil začetek - na koncu stoji izum algoritma za spreminjanje frekvenc, ki je konceptualna osnova za večino sodobnih telekomunikacijskih naprav.
Risanje frekvenc in njihovih izvorov
K Hedy Lamarr se še vrnemo. Najprej 'obdelajmo' povod za njej namenjene besede. V Kinu Šiška je avtorska skupina, v kateri poleg že omenjenega Marka Peljhana aka MX sodelujejo še DelRay (Matthew Biederman), Nullo (Aljoša Abrahamsberg) in Springer (Brian Springer), izvedla multimedijski performans SPEKTR!. Prvič je bil pred tremi leti izveden na festivalu Ars Electronica, gre pa za projekt, ki se strukturno navezuje na patent Hedy Lamarr in Georgea Antheila, v ameriškem pravu zaznamovan kot U. S. Patent #2.292.387. Ta patent je dober primer konverzije med civilno in vojaško uporabo, pri njem pa gre za algoritem preskakovanja med 88 frekvencami. To zakonitost je Antheil želel uporabiti tudi pri ustvarjanju mehanične glasbe in pri prvem opisu sistema se je tudi skliceval na valj mehaničnega klavirja.
A prav tako je že zgodnji opis patenta navajal, da bi bilo algoritem mogoče uporabiti tudi v navigaciji radijsko vodenih torpednih izstrelkov. Ta zgodnji sistem manipuliranja s frekvencami so za izhodišče vzeli umetniki, ki so v Kinu Šiška izvedli performans, med katerim so kartografirali 88 frekvenc in vizualizirali njihove izvore v realnem času. Hkrati pa so ustvarjali še s pomočjo 15-letnega arhiva visokofrekvenčnih digitalnih in analognih signalov ter VHF-jevega, UHF-jevega in mikrovalovnega arhiva komunikacij, ki so jih zbrali po vsem svetu.
Uspešni film s preveč golimi prizori in Hitlerjev srd
Hedy Lamarr se je kot Hedwig Eva Marie Kiesler leta 1913 rodila na Dunaju. Od leta 1930 je nastopala v filmih. Leta 1932 je film Extase (Ekstaza), v katerem se je Hedy v več dolgih prizorih pojavljala gola, postal prava senzacija. Kakor koli že, film so v Nemčiji prepovedali, ker je Hitler ugotovil, da je Lamarrjeva Judinja. S tem zanimivih peripetij s tem filmom še ni bilo konec. Ljubosumni (novi) igralkin mož, privrženec nacistov in lastnik tovarne orožja Fritz Mandl, je poskušal odkupiti in tako iz obtoka spraviti vse kopije spornega filma. Zataknilo se je z Mussolinijem, ki je bil domnevno tudi lastnik ene izmed kopij, odreči pa se ji ni želel.
Med klavirjem in torpednimi izstrelki
No, pozneje je sledila selitev v ZDA, kjer je Lamarrjeva nadaljevala igralsko kariero pri studiu MGM. V Hollywoodu je potem srečala skladatelja Georgea Antheila, v znanstvu s katerim se je njena nadarjenost za znanost dokončno manifestirala. Ideja za razvoj sistema radijskega nadzora torpedov je bila namreč prav njena; oziroma njena je bila ideja za nadgradnjo tedaj že znane ideje. Lamarrjeva in Antheil sta po prvem srečanju zaradi šibkih igralkinih mišic delala več mesecev, preden sta idejo pripeljala do stopnje, ko sta jo lahko prijavila na patentni urad. Antheil je prispeval idejo, da bi se v sistemu preskakovanja oziroma naključnega variiranja frekvenc uporabilo papirnate valje, potiskane s podatki, kakršne so uporabljali za pianole oziroma avtomatične klavirje, nekakšne 'klavirske lajne'. Idejo Lamarrjeve in Antheila so 11. avgusta 1941 registrirali kot ameriški patent številka 2.292.387.
A pot do izvedbe je bila še dolga. Antheil je zaman prepričeval ameriško mornarico, Lamarrjeva pa je celo skušala svojo naklonjenost ameriški vojski in svoje domoljubje dokazovati z zbiranjem denarja prek prodajanja obveznic, ki so jih ZDA izdale za financiranje vojske med drugo svetovno vojno; enkrat je na enem samem javnem srečanju zbrala tedaj zares izjemnih sedem milijonov dolarjev. Zaman. Šele leta 1957so v vojski 'resno zgrabili' idejo in patent prvič uporabili med kubansko krizo leta 1962. Hedy Lamarr in George Antheil pa denarja za to nista dobila, saj se je njun patent iztekel že tri leta prej. Šele le nekaj let pred smrtjo so Hedy Lamarr izkazali čast in ji podarili nagrado za prispevek k razvoju telekomunikacij.