Muriel Barbery v svojem drugem romanu pripoveduje zgodbo o lepoti, tisti, ki jo najdemo v vseh nas, a je pogosto skrita za navidezno grobostjo. Foto: Emka
Muriel Barbery v svojem drugem romanu pripoveduje zgodbo o lepoti, tisti, ki jo najdemo v vseh nas, a je pogosto skrita za navidezno grobostjo. Foto: Emka
Muriel Barbery
Francoska pisateljica in profesorica filozofije se je do zdaj podpisala pod romana Poslastice in Eleganca ježa, ki je 30 zaporednih tednov kraljeval na francoski lestvici najbolj prodajanih knjig in doživel 50 ponatisov. Foto: Emka

Pred nedavnim smo slovenski bralci dobili prevod knjižne uspešnice Eleganca ježa, druge knjige francoske pisateljice Muriel Barbery, ki je ob tej priložnosti tudi obiskala Slovenijo.
Pisateljica, ki se je v knjigarni Konzorcij mudila na povabilo založbe Mladinska knjiga, vidi svoje delo kot roman o dveh osamljenih likih, ki skušata na različne načine premagati lastno osamljenost.
Avtorica, katere prvenec Poslastice je izšel leta 2000, predstavlja v Eleganci ježa zgodbi o Renee Michel, 54-letni ovdoveli vratarici v razkošnem stanovanjskem bloku, in 12-letni deklici Paloma Josse. Prav onidve tudi pripovedujeta zgodbo knjige.
Kakuro Ozu – rešitev iz osamljenosti
Renee deluje navzven kot grda in neumna ženska, a je v resnici zelo izobražena in kultivirana, le da zaradi svojega družbenega položaja to uspešno skriva. Najstnica Paloma pa je razočarana nad življenjem in se odloči, da bo za 13. rojstni dan naredila samomor. V bloku, kjer živi, se pojavi japonski poslovnež Kakuro Ozu, v katerem najde deklica sogovornika in prijatelja, ki jo razume. Med Kakurom in Renee pa se začne vzpostavljati čustvena vez, ki z vzponi in padci pelje k ljubezni.
Lik vratarice je pisateljici, kot je pojasnila, omogočil, da brez prisile piše o literaturi, Tolstoju, umetnosti in lepoti. Sama razume Renee kot lik z različnimi maskami, sama pa je, kot je povedala, v romanu želela pisati predvsem o maskah in načinih, kako se je mogoče razkriti izza njih.

Pomen lepote v tem nelepem svetu

Avtorica spremne besede Manca Košir je knjigo označila kot inteligenten, duhovit filozofski roman o pomenu lepote v tem nelepem svetu. Koširjeva je pojasnila tudi, od kod naslov romana. Vratarica, ki deluje navzven bolj surovo in grobo, kot dejansko je, je kot jež. Temu dajejo videz grobosti bodice, znotraj pa je povsem mehkega srca. Tudi ko pridemo do njene duše, osupnemo, saj je v njej toliko hrepenenja, lepote. Kot še ugotavlja Koširjeva, bralec spozna, da smo pravzaprav vsi ježi. "Pikamo, znotraj vsakega izmed nas pa je nekaj božansko lepega, ki pa se ne more prebuditi, dokler ne pride nekdo, ki reče, vidim te."
Ljubezen do jezika
Eleganca ježa ni le ljubezenski roman, ampak je tudi roman o jeziku. Jezik ima za pisateljico izjemen pomen, saj se je v francoščino dobesedno zaljubila. Tokrat se je naslonila na francoščino iz 18. in 19. stoletja, a je šlo pri tem po besedah urednika Andreja Koritnika, bolj za prizadevanja ujeti duha jezika kot pa njegovo arhaizacijo. V slovenščino sta ta 'izraz ljubezen do francoščine' prevedli Varja Balžalorsky in Metka Zorec.