MMC-jev filmski kolumnist Andrej Gustinčič je svoja priporočila za letošnji Liffe podal kratko in jedrnato.

Koncept sekcije najbrž že poznate: filmske kritike sprašujemo po petih filmih z letošnjega festivala Liffe, ki so jih že videli in jih priporočajo ali pa se jih iz takšnega ali drugačnega razloga veselijo. Svojo petko so nam že razkrili selektor festivala Simon Popek, filmska recenzenta Matic Majcen in Denis Valič ter MMC-jevi recenzentki Ana Jurc in Kaja Sajovic ter novinarka Veronika Žajdela.

Tokrat je na vrsti Andrej Gustinčič, filmski poznavalec in star kolumnistični znanec bralcev filmske rubrike na MMC-ju.

Čas za igro (Playtime, 1967, R. Jacques Tati)
Otvoritveni film Liffa je prava mojstrovina: enkratno delo o položaju človeka v modernem svetu, ki ga je ustvaril, a v katerem se počuti kot le turist.

Gemma Bovary (R. Anne Fontaine, 2014)
Sodobno različico Flaubertevega romana je posnela Anne Fontaine, katere film Občudovani (Adore, 2013) smo si imeli možnost ogledati v Sloveniji. Ta je bil neuspešen, ampak zelo zanimiv. V njenem novem filmu nastopa simpatična Gemma Arterton.

Otožno razdejanje (Blue Ruin, 2013, R. Jeremy Saulnier)
Odličen, a izjemno brutalen film z ameriškega juga o družinskih vezeh in maščevanju. Neprijetna in precej močna zadeva.

Phoenix (2014, R. Christian Petzold)
Film, ki ga nisem videl, zveni kot zanimiva zgodba o holokavstu in identiteti. Zaplet je isti kot v filmu Return from the Ashes oziroma Vrnitev iz pepela, ki ga je režiral Britanec J. Lee Thompson leta 1965. Če je formalno remake, pa ne vem.

Poti k zvezdam (Maps to the Stars, 2014, R. David Cronenberg)
Ker se Cronenberga vedno izplača pogledati.