Oglas
Primerjave z Neilom Youngom in Ryanom Adamsom so vsekakor dobrodošle, toda zdi se mi, da njegova izvirnost in navdih v aktualnem času ne potrebuje nikakršnih primerjav. Prvič, ker Jason ni noben 'rookie' v svetu glasbe, na kar bi nas usmerjala razmeroma kratka zgodovina skupine Magnolia Electric Co, predtem je uspešno krmaril s skupino Songs: Ohio. In drugič, album Jospehine je prvi album brez tragično umrlega basista Evana Farrella, kar pomeni, da je bil Molina edini nosilec vsebinskega – zvočnega in liričnega dela.
Fading Trails z nujnim poudarkom, da tudi tokrat ni izostalo Jasonovo iskanje smisla življenja, ki je še posebej poglobljeno ob izgubi prijatelja in sodelavca. Ta izjemno izrazna (O! Grace, Josephine) in subjektivna (The Handing Down, Hope Dies Last, Little Sad Eyes) lirika je še posebej poudarjena z ambientalno kitarsko akustiko, ki jo zaznamujejo vsi zvoki, nastali v studijskem prostoru v delovnem procesu. Živi dokaz o organski in življenjsko pomembni glasbeni terapiji, ki posrka vase okolje, ustvarjalca in poslušalca.Ocena: 4, piše: Miroslav Akrapović.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje