Začetki Slovenskega bienala ilustracije segajo v leto 1993. Pobudo je na začetku 90. let 20. stoletja dala sekcija ilustratorjev Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) v želji, da se zaščiti slovensko knjižno in umetniško ilustracijo pred pretirano komercializacijo. Pridružil se ji je Cankarjev dom, ki odtlej na vsaki dve leti predstavi pregled dogajanja na tem področju likovne umetnosti.

Sorodna novica Nagrada Hinka Smrekarja Ani Zavadlav za njen najobsežnejši projekt doslej

Žirija je za razstavo izbrala 69 avtorjev, prav tako nagrajence bienala, ki so jih razglasili na večernem odprtju. Letošnji bienale ilustracije bo na ogled do 9. marca 2025. Nagrado Hinka Smrekarja podelili Ani Zavadlav. Nagrajena je za ilustracije v knjigi Italijanske pravljice I Itala Calvina, ki so izšle pri založbi Mladinska knjiga. Plaketi sta prejela Damjan Stepančič in Tina Volarič, priznanja pa šla v roke Maše P. Žmitek, Eve Mlinar in za mladega ustvarjalca Lei Vučko.

Ena najboljših ilustracij v Evropi
Predsednik ZDSLU-ja Zoran Poznič je na današnji novinarski konferenci poudaril, da je slovenska ilustracija z vsemi svojimi odvodi, od arhitekturne risbe in scenografske skice pa do videa, ena najboljših v Evropi, ne le zaradi kvantitete, ampak predvsem zaradi vseh vrhov, ki jih bo mogoče videti na razstavi. Petnajst izdaj bienala je pripeljalo do točke, ko smo lahko po njegovih besedah izjemno ponosni na to, kar umetnice in umetniki, predvsem mladi, ustvarjajo in kako se to manifestira ne le v založniški dejavnosti, ampak predvsem tudi v drugih likovnih praksah.

Vodja razstavnega programa CD Katarina Hergouth je pojasnila, da se je na javni razpis odzvalo 144 avtorjev, za razstavo jih je bilo izbranih 69, izmed njih je petčlanska žirija tudi izbrala nagrajence.

Na letošnji razstavi, ki jo je kurirala Petra Kosi, je predstavljen pester nabor ilustratorjev vseh generacij; najstarejša je ilustratorka Marjanca Jemec Božič, ki je originalno ilustracijo naredila pri svojih 95 letih, leta 2023. Zaradi velikega števila avtorjev je bila po besedah kuratorke postavitev svojevrsten izziv. Odločili so se, da dela razporedijo glede na tehniko in vsebino, poleg tega so letos prvič znanstveno ilustracijo ločili od umetniške.

Posebna pozornost je namenjena vsakokratnemu dobitniku nagrade za življenjsko delo – letos je to ilustrator, slikar, grafik in oblikovalec Tomaž Kržišnik (1943–2023), ki nagrado prejme posthumno.

Predsednica letošnje žirije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tanja Mastnak, je dejal, da je bilo delo žirije zaradi velikega števila avtorjev, ki so se odzvali na razpis, zelo zahtevno. V žiriji so bili še Katarina Hergouth, umetnostni zgodovinar Gregor Dražil, oblikovalka vizualnih komunikacij in ilustratorka Hana Stupica ter ilustrator in urednik revije Galeb Ivan Mitrevski. Žirija je pri izboru upoštevala izpolnjevanje razpisnih pogojev, ustreznost ilustracij za predstavitev na razstavi ter kakovost poslanega gradiva.

Sekcija ilustratorjev ZDSLU pa je po besedah Tanje Mastnak k sodelovanju na razstavi povabila še nekaj ilustratorjev kot častnih gostov – člana žirije 14. slovenskega bienala ilustracije Zvonka Čoha in Silvana Omerzuja, ki na razstavi na prejšnjem bienalu nista sodelovala, letošnjo članico žirije Hano Stupica, prejemnika priznanja majskega salona ZDSLU 2023 Miho Eriča in Alenko Sottler z ilustracijami za knjigo Bambi – rojen, da bi te ubili, ki je izšla pri Mladinski knjigi.

O letošnjem prejemniku nagrade za življenjsko delo je umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe zapisala: "Ilustrator, slikar, grafik in oblikovalec Tomaž Kržišnik je študiral v Varšavi na Akademiji lepih umetnosti, kjer je leta 1968 magistriral iz knjižne ilustracije. Pripadal je generaciji, ki se je pionirsko šolala na različnih akademijah v Evropi in vpeljala raznovrstnost tudi v ilustriranju. Inovativne so njegove risbe, lutke in scenografije, vizualni znaki in plakati, prostorske postavitve ter izdelki iz stekla in keramike. Uveljavil se je s prepoznavno avtorsko risbo, barvnimi grafikami in ilustracijami. Bil je prvi, ki je združeval svoje risane ali slikane podobe s tipografskimi elementi v vsebinsko prepričljiva unikatna vidna sporočila, knjižne objekte in ilustracije."