Pascual o literarnih, zgodovinskih in antropoloških tematikah predava v angleščini in španščini. Foto: MMC RTV SLO
Pascual o literarnih, zgodovinskih in antropoloških tematikah predava v angleščini in španščini. Foto: MMC RTV SLO
Kult Svete Smrti, Santa Muerte, se lahko pohvali z več kot dvema milijonoma vernikov iz vseh družbenih slojev, od politične in ekonomske elite ter predvsem tatov in tihotapcev. Pripadnost temu kultu policisti pogosto interpretirajo kot znamenje, da se osumljenec ukvarja z nezakonitimi posli. Foto: EPA

Staroselski predkolumbovski miti in verovanja so bili poteptani; njihovi drobci so se ponekod ohranili zaradi sinkretizma. Kako močne so danes te predkolumbovske silnice? Kakšno vlogo imajo v družbenem in političnem kotlu sodobne Mehike? S temi in drugimi vprašanji se je v svojem predavanju Povezava predkolumbovskih mitov s sedanjostjo v Cankarjevem domu spoprijel pisec in urednik Carlos Pascual.

Kult "svete Smrti"
Seveda pri pogovoru o mehiški družbi ne gre spregledati njenega – "evropskemu" strahospoštovanju tako nasprotnega – odnosa do smrti. V zadnjih letih je Mehika priča nenavadnemu "trendu": čaščenju t. i. Svete Smrti (la Santísima Muerte), ki je še posebej navzoče na območju meje z ZDA, kjer je trgovina z mamili najživahnejša. Starki s koso, ki sliši na nešteto imen (deklica v belem, parka, izenačevalka, zvesta ljubimka, zobata in še cela vrsta "neprevedljivih"), postavljajo oltarčke in jo – predvsem preprodajalci mamil – prosijo za zaščito pri svojih nečednih poslih, pa tudi za "čisto" smrt (brez mučenja), ko bo enkrat prišla ponje. Čaščenje svetnice, ki jo ponazarja okostnjak v belem in ki ga je Katoliška cerkev že obsodila, hodi z roko v roki s "tradicionalnim" priporočanjem zavetnici Mehičanov, Virgen de Guadalupe.

Simboli nekega naroda
Pascual se je v svojem predavanju dotaknil tudi dvojnosti, ki zaznamuje Mehiko in jo je mgoče najti že v liku pernatega božanstva Quetzalcóatl, ki že s svojo pojavo simbolizira človekovo bit: kača simbolizira zemeljsko telo in njegove omejitve, njeno perje pa duhovno prizadevanje. Omembe vreden je tudi ambivalenten odnos Mehičanov do Malinche, domorodke in sužnje, ki je Hernanu Cortezu kot tolmačka pomagala pri konkvisti in zaradi katere se Mehičani radi opišejo kot "hijos de la chingada". Simbolični "materi mesticev" radi očitajo izdajstvo lastnega naroda, a kako lahko izdaš nekoga, opozarja Pascual, ki te je imel v suženjstvu? Malinche je bila bolj kot konceptu naroda, ki takrat ni bil strogo zamejen, zvesta svoji naravi ...

Pisatelj, urednik in gledališki ter filmski producent Carlos Pascual (Ciudad de Mexico, 1964) je objavil eseje, leposlovje in poezijo in pisal ter produciral gledališka in filmska dela, dokumentarna in igrana. Njegovi kratki in srednjemetražni filmi so prejeli šest mednarodnih nagrad. Danes prebiva v Ljubljani, od koder ureja revijo o umetnosti in arhitekturi ter piše scenarij za dokumentarec o srečanju med Hernandom Cortezom in Montezumo II.

A. J.