Letos po svetu potekajo različna praznovanja ob 300. obletnici rojstva enega največjih filozofov, čigar misel definira tudi sodobni čas. Immanuel Kant (1724–1804) "morda kot še nihče drug v idejni zgodovini Zahoda ni pustil tako neizbrisljivih misli", so zapisali organizatorji cikla dogodkov z naslovom Kant 300, kjer bo do 8. novembra potekal cikel pogovornih večerov o aktualnosti razsvetljenstva in Kantovih idej, sledila pa jim bo tridnevna konferenca z naslovom Vojna in mir po Kantu.
"Kant je ime neke zareze v zgodovini filozofije, tako globoke, da se filozofija deli na pred- in pokantovsko obdobje," je za Radio Slovenija dejal profesor nemške klasične filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti in avtor več znanstvenih knjig o Kantovi filozofiji Zdravko Kobe, ki je tudi leta 2019 prejel Jermanovo nagrado za prevod Kantove Kritike čistega uma. "Pred Kantom je kljub vsemu razvoju vendarle ostajalo neko mesto gotovosti, takšna in drugačna podoba Boga. Ko pa um podvrže kritiki samega sebe, ni več nobene vnaprejšnje točke gotovosti. In to je značilno za Kantov način filozofiranja in po čemer smo še zmerom njegovi sodobniki. Mislimo iz mišljenja ven, ne pa iz neke vnaprej zagotovljene točke," pojasnjuje Kobe, ki bo tudi sodeloval na današnjem prvem pogovornem večeru z naslovom Kant kot vojni hujskač? O aktualnosti Kantove mirovniške teorije skupaj z nemškim filozofom Otfriedom Höffejem.
Teden dogodkov v sklopu zaznamovanja 300. obletnice rojstva Immanuela Kanta bo odprla svetlobna instalacija Mische Kuballa z naslovom Kant in drugi ... na pročelju Cankarjevega doma. Z novembrsko razsvetlitvijo glavnega pročelja CD-ja bodo skušali prikazati, kako aktualne so razsvetljenske ideje in katere misli tega obdobja so se vpisale v kulturnopolitični kanon Evrope. Ideja svetlobne instalacije, ki bo na ogled do 20. novembra, je, da bo ob Kantu in z njim prikazovala tudi misli avtorjev in avtoric, na katere je königsberški filozof vplival ali pa so iz njegove filozofije izhajali, so pojasnili v Cankarjevem domu.
Immanuel Kant, najbolj znan po knjigi Kritiki čistega uma (Kritik der reinen Vernunft) iz leta 1781, prelomni in obsežni razpravi na 800 straneh o razmerju med znanjem in izkušnjo ali zaznavo, je v življenju poleg 15 del napisal tudi številne eseje in drugo gradivo, pogosto tudi anonimno, zato se končno število njegovih del še vedno raziskuje. V Kaliningradu so lani začeli obsežen projekt skeniranja vseh knjig, izdanih v Rusiji pred letom 1917, med katerimi so prioritetno digitalizirali vsa Kantova dela. Kant je vseh svojih 80 let preživel v takratnem pruskem mestu Königsberg, projekt digitalizacije pa je del praznovanja 300. obletnice njegovega rojstva, ki letos poteka po vsem mestu.
"To, da Boga nismo zmožni dokazati, nam daje svobodo vanj verjeti – ali pač ne; bodimo pogumni, drznimo si razmišljati z lastnim razumom ali pa nas bodo vodili drugi; sočlovek naj nam nikoli ni zgolj sredstvo, ampak zmeraj hkrati tudi cilj delovanja, živimo naj v republikanskih državah, katerih meddržavne odnose bo urejala k večnemu miru usmerjena zveza narodov," je nekaj filozofovih misli, ki so jih navedli na spletni strani CD-ja.
Brez Kanta, prvega imena razsvetljenske filozofije, čeprav v svojem univerzalizmu sicer tudi ne brez napak, se na te vrednote vsaj od obdobja francoske revolucije naprej ne bi ne zmogli oziroma se nam ne bi uspelo zanašati, kaj šele da bi se v današnjih premenah svetovnega reda zanje toliko bali. Brez razsvetljenstva v Evropi danes ne bi imeli ne enakopravnosti žensk niti z demokratičnimi ustavami urejenih družb, so dodali.
V četrtek bo pogovorni večer z naslovom Kant v vojni, na katerem bosta sodelovala slovenski filozof Goran Vranešević in italijanski filozof Maurizio Ferraris. V petek pa bo na sporedu pogovorni večer z naslovom Nedomačni Kant s slovensko filozofinjo Alenko Zupančič in nemškim jezuitskim filozofom Dominikom Finkeldejem.
Na konferenci, ki bo potekala pod naslovom Vojna in mir po Kantu, bodo sodelujoči raziskovali pomen Kantovega pojma večnega miru v okviru kantovske in postkantovske misli ter v širšem okviru sodobnega političnega in filozofskega diskurza. V času, ko v Evropi in onkraj nje divjajo vojne, je postalo očitno, da vprašanju vojne in miru v znanstvenih in akademskih krogih posvečamo premalo pozornosti. Namen konference je tako zapolniti to vrzel z obravnavo ustrezne vloge vojne in miru v Kantovem eseju K večnemu miru ter njegovih posledic za sodobno politično in filozofsko misel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje