Pri Disneyju so z razvojem te risanke začeli že leta 2004 pod naslovom American Dog, ki je bil za spoznanje bolj "odbit". Bolt naj bi obtičal v svoji filmski prikolici sredi nevadske puščave, kjer sreča radioaktivnega zajca, čemerno enooko mačko in hrčka v vadbeni krogli. Po združitvi s Pixarjem pa je novi vodja animacije John Lasseter zamenjal režiserja Chrisa Sandersa (Lili in Žverca) s Chrisom Williamsom (vodja zgodbe pri Mulan in Cesarjevi novi podobi) in omilil "odbitost".

Gledalci se nemudoma znajdemo sredi dogajanja, ki se z uvodnim prizorom v duhu klasičnih filmov Jamesa Bonda in dinamičnem slogu Pixarjevih Neverjetnih (The Incredibles, 2004) začne kot učinkovita parodija na akcijske filme. Kmalu se izkaže, da je šlo za snemanje priljubljene TV-nadaljevanke v kateri nastopata Pika in njen zvesti beli nemški ovčar Bolt. Težava je v tem, da se Bolt ne zaveda, da gre le za uprizorjene nevarnosti in da so vse njegove "nadnaravne sposobnosti" dejansko plod skrbno koreografiranih posebnih učinkov. V tem pogledu ga je neki kritik primerjal z likom Jima Carreyja v filmu Trumanov šov (1998). Ko gledanost pade spremenijo scenarij in Piko ugrabijo, Bolt pa jo poskuša rešiti in se po nesreči znajde na drugi strani ZDA, kjer sreča Štumfka, potepuško muco z diametralno nasprotnim življenjskim nazorom. Na poti v Los Angeles se jima pridruži še nadvse entuziastičen hrček Rajko.

Večplastni liki
Čeprav je zgodba pisana na kožo ljubiteljem psov, lahko mirno rečem, da na svoj račun pridejo tudi ljubitelji mačk in navsezadnje hrčkov. Huronsko zabavni Rajko se na prvi pogled zdi kot obvezni stranski komični lik, kakršnih smo vajeni iz mnogih Disneyjevih risank preteklih dvajsetih let. Do neke mere to res drži, saj podobno kot Mushu v Mulan, naslovnemu liku požrtvovalno stoji ob strani v dobrem in slabem. Podobno se nam proti koncu filma razkrije večplastnost Štumfkinega lika, ki skozi pripetljaje razvije do Bolta pristen prijateljski odnos. Medtem pa me je Boltova naivnost spomnila na lastna otroška leta, ko sem imel težave z razločevanjem med resničnostjo in dogajanjem v filmih. Še pred osnovno šolo sem počasi zapopadel koncept, ko sem presenečeno v nekem filmu spoznal igralca, ki je nedavno tega umrl v enem od vesternov.

Obetavna prihodnost
Kot velik ljubitelj klasične Disneyjeve animacije še od malih nog, me je nihajoča kvaliteta njihovih celovečercev v novem stoletju vse bolj skrbela. Najbolj so se lovili po zaprtju oddelka za tradicionalno animacijo s prehodom na računalniško. Mali pišček (Chicken Little, 2005) in Spoznajte Robinsonove (Meet the Robinsons, 2007) preprosto niso niti tehnično na enakem nivoju. Zato me je Bolt s svojo svežino in igrivostjo toliko prijetneje presenetil. Enako velja za tehnično dovršenost s katero so že ujeli DreamWorks Animation. Trdil bi celo, da je to prva Disneyjeva računalniška risanka, ki bo, tako kot mnoge starejše zimzelene klasike, prestala preizkušnjo časa.

Disney je kot rečeno z Boltom dokazal, da jim za uspešen korak s časom ni treba kopirati Pixarjevega pristopa, čeprav je treba priznati, da se čuti rahel vpliv Lasseterjeve tople roke. Naslednjo Disneyjevo risanko z naslovom The Princess and the Frog v režiji Disneyjevih veteranov Rona Clementa in Johna Muskerja (Mala morska deklica, Aladdin) pričakujemo konec tega leta. Ta glasbena pravljica o princesi in žabcu vzbuja med poznavalci obilo zanimanja, saj bo po Kravji farmi (Home on the Range, 2004) končno spet tradicionalno animiran Disneyjev celovečerec.

Ocena: +4; piše: Uroš Šetina