Film Raymonda De Felitte predstavlja družino Rizzo, ki živi v Bronxu, natančneje v predelu City Island. Oče Vince (Andy Garcia) je paznik (sam se sicer neuspešno predstavlja kot policist v zaporu), mama Joyce (Julianna Margulies) zdolgočasena tajnica, hčerka Vivian (Dominik Garcia Lorido) je zaradi kajenja marihuane izgubila štipendijo in si mora študij plačevati s striptizom, sin Vinnie (Ezra Miller) pa ima obsesijo z obilno sosedo, ki prek spletne kamere prodaja prenose svojega kuhanja.

Običajne nenavadnosti ali nenavadne običajnosti?
Ustvarjalci so v želji po čim bolj "utrgani" kombinaciji nenavadnih družinskih članov pogosto nagnjeni k dvema skrajnostma. Po eni svojim likom obesijo najbolj nenavadne lastnosti/hobije/želje in jih prodajajo kot nekaj najbolj običajnega, po drugi pa povsem običajne lastnosti/hobije/želje prenapihnejo in jih prodajajo kot sila nenavadne.

Poker namesto tečaja igranja
Gledalec nehote dobi podoben vtis, ko spoznava družino Rizzo, ki je polna skrivnosti. Vince tako svoji ženi skriva, da že nekaj časa hodi na igralski tečaj, in se ji raje zlaže, da s prijatelji igra poker. Med tiste večje utemeljene skrivnosti pa sodi njegov sin Tony (Steven Strait), ki ga prepozna v zaporu in sprejme v svoj dom.

Odlična igra Andyja Garcie
Otok v mestu predstavlja kolaž skrivnosti, (ne)zaupanja, razočaranja, upov, sanj in pričakovanj. Zgodba traja skoraj dve uri, a se pretirano ne razpleta v smer reševanja problemov in sledenja sanjam, ampak se bolj poglobi v medsebojne odnose. Ti svojo večplastnost odkrivajo ravno s prikrivanjem skrivnosti. Tu je za končno oceno ključnega pomena sama igra. Pri tem gre izpostaviti predvsem zelo prepričljivega Andyja Garcio, ki odlično predstavi marsikatero svojo lastnost (uradniško predstavljanje, nekoliko boječ odnos do žene, izbruhi jeze, oponašanje Marlona Branda …). Pravi mali biser predstavlja filmska avdicija, kjer večplastno odigra moškega, ki se prvič udeleži avdicije.

Spomin na Našo malo mis
Med slabše komponente tako sodijo nekatere karakterizacije, ki služijo izključno same sebi (mlajši sin je povsem "neizkoriščen" in je dobesedno opazovalec). Sporočilo filma bi lahko bilo "Resnica bo vse odrešila", a končni občutek vseeno nekoliko obvisi v zraku. Otok v mestu me je v prvem hipu spomnil na Našo malo mis (v obeh je v stranski vlogi nastopil Alan Arkin), a v drugem filmu je zgodba občutno bolj zaokrožena, smiselna in kar je bistveno - med začetkom in koncem je čutiti kvalitetno razliko v akterjih, ne le zgolj poznavanje razkrite skrivnosti.

Ocena: +3, piše: Slavko Jerič