Morda sem malce krivičen do filma Damjana Kozoleta, a Slovenka žal ponuja vse največje stereotipe slovenskega filma in njegove slabosti. Kakšen sploh je slovenski film? Temačen in negativen. Še kaj drugega? Seveda, pesimističen.

Kateri slovenski filmi so gledani?
Pomislite malo na slovensko filmsko bero tega desetletja. Najpogostejše teme so: alkohol, samomori, ločena družina (po možnosti pribita v nižji srednji sloj) ... Zakaj pa ne, boste rekli. Res, zakaj ne? Slovenski film zaradi slabega finančnega stanja nikoli ne bo akcijski, pustolovski, zgodovinski, znanstveno-fantastični in še marsikakšen ne. Ampak zakaj vedno zajemati snov iz istega bazena na isti način? Človek ima občutek, da je temačnost umetno vsiljena, hkrati pa se ji nasilno poskuša nadeti umetniško noto. Potem pa se filmski strokovnjaki čudijo, zakaj imajo ti filmi v kinodvoranah tako majhno gledanost, peščica filmov, ki vsaj malo (ne nujno povsem!) pokukajo iz te črnine, pa kar privabljajo množice (Petelinji zajtrk, Kajmak in marmelada). Slovenci imamo radi film, tudi slovenskega!

Nad "Slovenko" se zgrinjajo težave
Slovenka je temačen film. Režiserju na tem mestu ne morem ničesar očitati. To je njegov izdelek, njegov pogled na tematiko, njegov otrok, njegova zgodba. Aleksandra (Nina Ivanišin) je 23-letna študentka angleščine blizu diplome. Pred kratkim je kupila povsem novo stanovanje, zaradi česar mora mesečno plačevati 800 evrov. Denar zasluži s prostitucijo, svoje storitve oglašuje pod šifro Slovenka. Ob koncih tednov se vrača v rodno Krško, kjer živi pri očetu (Peter Musevski), mati je družino že zdavnaj zapustila. Na začetku filma jo najame nemški poslanec, ki pa zaradi uživanja viagre umre. Aleksandra zaide v še večje težave, ko jo izsledita dva zvodnika in jo skušata nasilno prepričati, naj dela zanju.

Spet stari stereotipi
Naj navedem le nekaj primerov pretirane enostranske črnogledosti. Z materjo se sreča le enkrat, nikoli še nisem videl filmske matere, ki bi bila (brez tehtnega razloga) tako sovražno nastrojena do svoje hčere. Oče razmišlja o smrti, druščina okrog očeta v Krškem je predstavlja kot povsem zapita, omejena in nesrečna.

Scenaristične luknje kar sevajo
Film se iz celote podre na morje fragmentov že v svoji osnovi - v zgodbi, ki je pravzaprav skorajda ni. Samo nekaj primerov nesmiselnega scenarija, ki ima največjo luknjo že v izhodišču. Zakaj Aleksandra sploh potrebuje (svoje in novo) stanovanje? Še vedno živi pri očetu, ki ji celo plačuje najemnino za najemniško stanovanje v Ljubljani? Kdo na tem svetu bi študentki brez (uradnih in prikazanih) prihodkov odobril kredit v mesečni protivrednosti 800 evrov? Kako lahko dva "naključna" zvodnika v hipu najdeta dekle, policija, ki izvaja veliko akcijo (vsaj tako izvemo iz časopisov in TV-poročil) pa tava v temi? ...

Trkanje na vrata in vožnja z vlakom
Slovenka traja uro in pol, a se ne razvija, ostaja na istem mestu. Režiser ima veliko priložnosti za gradnjo in razvoj likov, a tega ne izkorišča. Glavno junakinjo raje desetkrat prikaže, kako se na vlaku vozi med Ljubljano in Krškim, kako ždi v svojem stanovanju, hkrati pa zamuja priložnost, ko bi se gledalec lahko z njo identificiral ali vsaj simpatiziral. Naj potem vsaj prodajanje njenega telesa izgleda mučno, da se nečemu odpoveduje, žrtvuje ... Trkanje na hotelska vrata nas žal ne morejo prepričati.

Nina Ivanišin in Peter Musevski najsvetlejši del Slovenke
Med negativnimi lastnostmi je treba omeniti še dialog, ki je neprepričljiv in neživljenjski. Igralci so tako postavljeni v nezavidljiv položaj, iz katerega pa se dobro izvlečejo. Igra je pravzaprav daleč najboljša stvar. Nina Ivanišin naslovno vlogo odigra zelo dobro in z obrazno mimiko dobro prikaže, da v zgodbi ni le žrtev, ampak tudi manipulatorka. Peter Musevski je očitno "obsojen" na vloge moški srednjih let s socilanega roba (Kruh in mleko, Delo osvobaja ...), a pri tem je več kot uspešen. Nekatere preostale vloge so malce sumljive (si predstavljate zvodnika, ki bi govoril v zborni slovenščini?), a te napake pravzaprav spet izvirajo iz scenarija ...

Kdo je naiven?
Naslov filma izhaja iz šifre, pod katero Aleksandra prodaja svoje storitve. Pozneje šifro spremeni v "Naivna". Če se vrnem na izhodišče razmišljanja: Je to res slovenski film? Kdo je zdaj naiven?

Ocena: 2, piše: Slavko Jerič