Razstavo, ki bo na ogled do 28. januarja, je odprl poljski veleposlanik Krzysztof Olendzki.

Podobno kot v Sloveniji tudi na Poljskem v božičnem času postavljajo jaslice. Na razstavi so na ogled različni tipi jaslic in jaslice, značilne za posamezne dele Poljske ter likovne upodobitve Kristusovega rojstva, ki so delo ljudskih umetnikov.

V SEM-u posebej opozarjajo na krakovske jaslice, ki jih vsako leto izdelujejo v Krakovu in so prepoznavne po vključevanju tamkajšnje arhitekture. Zaradi pomena, ki ga imajo za prebivalce mesta, je bila tradicija jaslic v Krakovu leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na razstavi bo na ogled tudi film, ki je nastal ob pripravi nominacije, so sporočili iz SEM-a.

"Krakovske jaslice so edinstven fenomen (...) Rojstvo tega tipa jaslic sega v drugo polovico 19. stoletja, ko so se začele božične jaslice, ki so jih izdelovali v Krakovu, vidno razlikovati od drugih. Njihovi prvi izdelovalci so bili zidarji in tesarji iz vasi okoli Krakova, ki so v zimskem času ostali brez dela. Gradili so sloke in bogato okrašene strukture z visokimi stolpi, ki jih je navdihnila krakovska arhitektura. Izoblikovala sta se dva osrednja tipa jaslic: majhne s statičnimi figuricami, izdelane za prodajo, in večje z lutkami, namenjene dramskim uprizoritvam Kristusovega rojstva na krakovskih ulicah in trgih," je o krakovskih jaslicah zapisala kustodinja razstave Malgorzata Kunecka.

Kot je pojasnila, v Krakovu od leta 1937 prirejajo tekmovanje za najlepše jaslice. Izdelovalci svoja dela vsak prvi četrtek v decembru predstavijo na glavnem trgu. V številnih krakovskih družinah je izdelovanje jaslic tradicija, ki se prenaša iz roda v rod.

Zamisel svetega Frančiška Asiškega, da bi božič približal običajnemu človeku, in njegova upodobitev živih jaslic v 13. stoletju, se je zelo hitro razširila po vsej Evropi. Na Poljskem so menihi v samostanskih cerkvah postavljali premikajoče se jaslice, v katere so vključevali tudi posvetne elemente. Dramske uprizoritve Kristusovega rojstva so bile spektakli, ki so zaradi aktualne družbene tematike in komičnih motivov pritegnili množice gledalcev. Poljski škofje in cerkvene oblasti nad uprizarjanjem politične in moralne satire v cerkvah niso bili navdušeni, zato so se žive jaslice v 18. stoletju preselile na ulice, v gostilne ali zasebne domove, je še zapisala kustodinja iz varšavskega muzeja.

Razstava sodi med dejavnosti, povezane z obeleževanjem 20-letnice Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine. SEM namreč od leta 2011 opravlja naloge koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. Izdelovanje in postavljanje jaslic v božičnem času sodi med nesnovno kulturno dediščino; enota jasličarstvo je vpisano v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, so pojasnili v SEM-u.