Knjižna upodobitev statuta Laskega predstavlja Jana Laskega, ki predaja statut velikemu litovskemu knezu Aleksandru Jageloncu.  Foto: Wikipedia
Knjižna upodobitev statuta Laskega predstavlja Jana Laskega, ki predaja statut velikemu litovskemu knezu Aleksandru Jageloncu. Foto: Wikipedia

Statut Laskega so Švedi odnesli med potopom, nizom vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov (ta je združevala kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino) sredi 17. stoletja.

Rokopis iz zgodnjega 16. stoletja je prva kodifikacija prava, objavljena v kraljevini Poljski. Sestavil ga je kancler in primas Jan Laski in v njem zbral skoraj vso zakonodajo, ki se je predtem pojavila na Poljskem. Velja za prvo tiskano ilustrirano delo na Poljskem in je od leta 2016 zapisan v Unescov register svetovnega spomina.

Glede Söderjeve pobude so na švedskem zunanjem ministrstvu napovedali, da bodo na njegovo pobudo odgovorili do 26. julija. Söder je na švedsko zunanjo ministrico Ann Linde naslovil pobudo za začetek postopka vrnitve statuta Jana Laskega Poljski zaradi pomena, ki ga ima dokument za Poljsko, pa tudi v zahvalo za ravnanje Poljske v korist švedske varnosti. Poljski parlament je bil namreč med prvimi v Evropi, ki je ratificiral članstvo Švedske in Finske v Natu.

Statut velja za prvo tiskano ilustrirano delo na Poljskem. Foto: Wikipedia
Statut velja za prvo tiskano ilustrirano delo na Poljskem. Foto: Wikipedia

Söder je poleg tega v pobudi zapisal, da obstajata samo dva izvoda statuta Laskega. Eden je v Varšavi in drugi na Švedskem, "potem, ko so ga Švedi v 17. stoletju zaplenili skupaj z drugimi neprecenljivimi zakladi poljske kulture".