Zlata Gašperšič Ognjanović (1931). Foto: Slovensko komorno glasbeno gledališče
Zlata Gašperšič Ognjanović (1931). Foto: Slovensko komorno glasbeno gledališče

Podelitev bo 19. februarja v rdeči dvorani magistrata, so sporočili s Slovenskega komornega glasbenega gledališča (SKGG).

O dobitnici 14. nagrade Sama Smerkolja je odločila strokovna komisija v sestavi Simon Dvoršak (predsednik), Simon Robinson, Vlatka Oršanić, Henrik Neubauer in Andrej Debevec.

Zlata Ognjanović se je rodila leta 1931 v Kropi kot Zlata Gašperšič. Oče je bil velik glasbeni navdušenec – zborovodja, organist, skladatelj –, ki je ljubezen do glasbe prenašal na svoj naraščaj. Ko je po vojni odšla na šolanje v Ljubljano, se je takoj priključila dijaškemu pevskemu zboru, kjer je njen glas in nadarjenost prepoznal zborovodja Makso Pirnik.

Na njegovo prigovarjanje se je vpisala v Nižjo glasbeno šolo, kjer je postala učenka prof. Ksenije Kušej Novak. Pod njenim mentorstvom je potem obiskovala srednjo glasbeno šolo, pozneje pa je končala tudi visokošolski študij.

V teh letih je začela prepevati v radijskem komornem zboru, ki ga je vodil Milko Škoberne. Tam je spoznala basista Dragišo Ognjanovića, svojega bodočega soproga, s katerim sta pozneje velikokrat sodelovala tudi na opernem odru. Na njeno petje so postali pozorni v drugih glasbenih uredništvih in mlada pevka se je začela redno pojavljati v radijskih studiih – ob najrazličnejših spremljavah je posnela dolgo vrsto ljudskih, ponarodelih pesmi in samospevov.

Nagrada je poimenovana po baritonistu Samu Smerkolju (1921–1993), ki je bil med slovenskimi opernimi prvaki ne samo odličen pevec, ampak prav tako dober in inteligenten igralec. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado in bil eden redkih odličnih solistov ljubljanske Opere, ki je ostal zvest domačemu odru. Foto: Wikimedia
Nagrada je poimenovana po baritonistu Samu Smerkolju (1921–1993), ki je bil med slovenskimi opernimi prvaki ne samo odličen pevec, ampak prav tako dober in inteligenten igralec. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado in bil eden redkih odličnih solistov ljubljanske Opere, ki je ostal zvest domačemu odru. Foto: Wikimedia

Po uspešno opravljeni avdiciji na odru ljubljanske opere leta 1953 je uspešno debitirala kot Siebel v Gounodovem Faustu in Cherubino v Mozartovi Figarovi svatbi.

Skozi celotno pevsko kariero se je s posebno ljubeznijo ukvarjala tudi s samospevi. Vse od Schuberta, Schumanna, Brahmsa, Faureja, Debussyja, Dvořaka, pa do slovenskih skladateljev. Med njimi so Slavko Osterc, Marij Kogoj, Marijan Lipovšek, Alojz Srebotnjak, Lucijan Marija Škerjanc, Anton Lajovic in še nekateri drugi. Prenekatero skladbo je tudi krstno izvedla. Prav izvajanje slovenskih del je vedno čutila kot pomemben del svojega poslanstva, so zapisali v SKGG-ju.

Za svoj umetniški prispevek je že dobila nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo in Betettovo nagrado. Po končani karieri se je dobro desetletje ukvarjala s pedagoškim delom.

V njeni bližini je še vedno veliko glasbe, pišejo v SKGG-ju. Hči in vnukinja sta glasbenici, kar razume kot veliko milost. "Če je kdo za to nadarjen in rad to dela, naj to počne," poudarja.

Slovensko komorno glasbeno gledališče nagrado, poimenovano po baritonistu Samu Smerkolju, podeljuje od leta 2008. Z njo želijo dati vsako leto priznanje vsestranskemu opernemu umetniku, pevcu in igralcu ter med opernimi umetniki v Sloveniji ohranjati zavest o vrednotah pretekle in sedanje slovenske operne glasbene kulture.

Od leta 2008, ko podeljujejo nagrado Sama Smerkolja, so jo prejeli Andrej Debevec, Robert Vrčon, Rebeka Radovan, Mirjam Kalin, Vlatka Oršanić, Janez Lotrič, Marko Kobal, Andreja Zakonjšek Krt, Marcos Fink, Branko Robinšak, Matjaž Stopinšek in Božena Glavak.