Sorodna novica Zasuk v kulturi?

Na današnji ustanovni skupščini so izvolili predstavnike v različne organe, med drugim 15-članski delavski odbor, ki bo uresničeval program Zasuka. V sindikatu si namreč želijo, da bi preuredili trenutni ustroj kulturno-ustvarjalnega sektorja, ki po besedah članice odbora Alenke Sottler delavce spodbuja, da delajo kot poceni ali celo brezplačna delovna sila. To prakso bi bilo treba prekiniti, je poudarila na novinarski konferenci po skupščini.

Do zdaj so zaznali štiri sklope težav, poleg plačilne nediscipline in pomanjkanja socialne varnosti oziroma delavskih pravic še pomanjkanje delovnih prostorov in posledice epidemije covida-19. To so pokazale tudi raziskave o KKS-ju, ki jih je od začetka epidemije pred dvema letoma opravil kreativni center Poligon skupaj s Centrom za kreativnost. "Imamo različne statuse in pogodbe, a ne glede na to, kako smo si različni, imamo enake težave. Enako težko živimo, enako težko se pogajamo za boljše pogoje na področju dela," je povedala Eva Matjaž.

Kot je pojasnila Katja Praznik, bo Zasuk deloval po modelu celostnega organizacijskega pristopa, ki se vse bolj uveljavlja po svetu, najprej pa si bodo prizadevali, da okrepijo svojo pogajalsko moč s pridobivanjem novih članov. S tem namenom so že obiskali nekaj slovenskih regij, da bi okrepili lokalne odbore po državi in vzpostavili trdno sindikalno mrežo. Prepričani so, da je le z množičnostjo in vključenostjo delavcev mogoče zagotoviti boljše socialne, ekonomske in delavske standarde.

O neplačevanju, podplačevanju in izkoriščanju javnih zavodov, ki so sicer zakonsko obvezani k spoštovanju določenih standardov, a jih ne spoštujejo, nameravajo seznaniti državo, saj se s tem nižajo standardi praktično vsem na celotnem področju, je povedal Miha Blažič - N'toko. Po oceni sindikata bi na tem področju morali vzpostaviti določen red in uvesti sankcije za neplačnike.

Za zdaj 200 članov, pridružujejo se novi
Zasuk je sicer namenjen vsem statusom: samozaposlenim v kulturi, samostojnim podjetnikom in popoldanskim espejem, ustanoviteljem in zaposlenim v zasebnih zavodih, zadrugah in društvih, lastnikom in zaposlenim v družbah z omejeno odgovornostjo, pogodbenim delavcem, študentom, dijakom, delavcem na črno, upokojencem in delavcem z mešanim statusom.

Trenutno šteje več kot 200 ljudi, na podlagi anket, ki so jih izvedli od začetka snovanja sindikata pred tremi meseci, pa je interes za vstop izkazalo še več kot 400 posameznikov.