Povabljenci so se zbrali v prenovljeni dvorani Gimnazije Poljane, kjer je potekala prva v vrsti prireditev, ki jih pripravljajo v tem koledarskem letu. Osrednja slovesnost bo tako v Cankarjevem domu 8. marca, sodelovali bodo tudi na prireditvi 64. Pohod ob žici s 120 trojkami, v jesenskem času pa bodo ozelenili del Ljubljane.
Do zdaj je gimnazija že predstavila spominski zbornik v dveh delih, "Poljane spomina" in "Poljanci" (seznam 17.000 maturantov in zaposlenih na Gimnaziji Poljane).
120 let srednješolskega programa
Prvi del zbornika, ki ga je uredil Marko Trobevšek, obsega zapise o zgodovini šole, odlomke iz nekaterih literarnih del, ki se tako ali drugače dotikajo Poljan, spomine nekdanjih dijakov ter nekdanjih profesorjev. V šolskem letu 2019/2020 se bo namreč dopolnilo okroglih 120 let od začetka izvajanja srednješolskega programa. 25. julija 1900 je bila tedanja nižja gimnazija spremenjena v II. državno gimnazijo v Ljubljani. Gimnazija je z leti rasla tako po številu učencev kot oddelkov, spreminjala so se njena imena in države, v katerih je delovala, kljub temu pa se tradicija gimnazije nikoli ni res prekinila.
Kdo vse so znani poljanci?
Pričevanja nekdanjih dijakov obsegajo obdobje od petdesetih let prejšnjega stoletja do današnjega dne. Prispevke za jubilejni zbornik so tako med drugim spisali Arne Hodalič, Igor E. Bergant, Saša Pavček, Nataša Barbara Gračner, Sebastijan Cavazza, Lenart Zajc, Blažka Müller, Tanja Fajon, Nataša Pirc Musar, Aleksander Čeferin, Kozma Ahačič, Boštjan Narat in še mnogo drugih.
Vsak ima svoje spomine
Predsednik Uefe Aleksander Čeferin se na primer spominja, da je bil v gimnazijskih letih "sprva zelo neugoden občutek". "Bil sem vozač iz Grosuplja, nisem imel vespe, vse je bilo malce težje," je povedal na pogostitvi po proslavi. "Tudi danes, ko sem vstopil v šolo, me je malce stisnilo v želodcu. Mislim, da je bil to pogojni refleks, kot da še vedno nimam domače naloge ali pa nisem pripravljen na test."
Glasbenik in filozof Boštjan Narat lahko svoj razlog za vpis na Poljane strne v dveh besedah: Albert Avguštinčič je takrat na gimnaziji poučeval filozofijo (funkcija, ki jo je pozneje opravljal tudi sam Narat). "V tistem trenutku je zame predstavljal neko odprtost, svobodo, občutek, da šola niso samo zidovi in to, kar slišiš v razredu."
Poljance je uredila učiteljica zgodovine Klavdija Volk Vujić ob pomoči Saše Perović. Opravili sta zahtevno delo iskanja in preverjanja podatkov ter pripravili seznam maturantov gimnazije od leta 1907 do 2019, zaposlenih od 1900 do 2019 in ločeno še seznam ravnateljev.
Danes je Gimnazija Poljane šola, ki – tako se glasi njen credo – gradi ustvarjalno sobivanje, raznolikost, mavričnost, intelektualno odličnost, medkulturnost in solidarnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje