Tako našemu bralstvu v teh dneh priporoča Anja Kovač, ki pri Javni agenciji za knjigo (JAK) skrbi za mednarodno sodelovanje in koordinacijo projekta Frankfurt 2022, saj bo takrat Slovenija častna gostja tega knjižnega sejma.

Na MMC-ju smo namreč združili moči z Javno agencijo za knjigo v spletni kampanji, ki poteka pod že uveljavljenim ključnikom #domacebranje. Skoznjo se prepletata ozaveščanje o branju in povabilo k obisku spletnih knjigarn, ki omogočajo varno in brezplačno dostavo knjig.

Tokrat je spisek knjižnih predlogov pripravil del ekipe JAK-a – poleg Anje Kovač še direktorica agencije Renata Zamida, Katja Stergar, ki pri JAK-u skrbi za mednarodno dejavnost in koordinacijo projekta Bologna 2021.

Renata Zamida – direktorica JAK

Drago Jančar: Galjot (Mladinska knjiga, 2018, zadnji jubilejni ponatis)
Kdo bi si mislil, da je prvi Jančarjev roman iz leta 1978 trenutno celo bolj aktualen od njegovega zadnjega iz leta 2018!? 17. stoletje, čas vsesplošnega kaosa in epidemije kuge v Evropi ... Glavni junak Johan Ot v prostoru in času blodi kot večna prispodoba globokega razkoraka med bistroumnim posameznikom in enoumno oblastjo. Ko ga preberete, pa se lotite Kronosove žetve Mojce Kumerdej!

Sorodna novica Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč: Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri

Agata Tomažič, Tamara Langus, Tea Kleč: Blodnik po Istri (Društvo za dolgovezenje, 2019)
Ko ne moreš nikamor in si naenkrat želiš kamor koli, je Blodnik po Istri inteligentna in humorja polna alternativa vsem mogočim klasičnim vodnikom za času primerna popotovanja "s prstom po zemljevidu". Priporočam za družinsko branje – naš plan je (takoj, ko bo mogoče) obiskati Paradiž z dimnikom, otrokom pa bo nujno razkazati tudi spomin na naše socialistično otroštvo, Fužine na vodi.

Paula Fox: Obupanca (Litera, 2019, prevod: Jedrt Lapuh Maležič)
Kratek roman Paule Fox, sicer bolj znane kot mladinske avtorice, je pomenljiv vpogled v to, kako hitro se običajni vsakdan spremeni v izredno stanje. Torej odlična knjiga za te neobičajne koronavirusne tedne, ki jih v strahu pred okužbo prestajamo v samoizolaciji. Le da je pri Foxovi na delu steklina, ki jo je (ali pa morda ne) potepuška mačka z ugrizom prenesla na malomeščansko bogatašinjo, gospo Bentwood. Priporočam tudi ogled filma s Shirley MacLaine v glavni vlogi ...

Anja Kovač – JAK (mednarodno sodelovanje, koordinacija projekta Frankfurt 2022)

Toon Tellegen: Čriček in temačni občutek (Mladinska knjiga 2017, prevod: Staša Pavlović)
Mojstrsko napisana zgodba nizozemskega avtorja o sicer živahnem in vedno veselem čričku, ki se mu nekega dne v glavi pojavi temačni občutek. Ne ve, od kod je prišel in zakaj, ve pa, da je občutek velik, temen in neomajen ter da noče stran. V čričku, ki se z občutkom nato dolge dneve spopada, kakor ve in zna, se bo v teh časih prepoznal marsikdo, zato ni odveč dodati, da gre za toplo in neposredno zgodbo, ki bo tako otrokom kot njihovim staršem prinesla predvsem optimizem in upanje, da bo nekoč vendarle bolje. Besedilo knjige izvrstno dopolnjujejo ilustracije slovenske ilustratorke Ane Zavadlav.

Bettina Wilpert: Kar se nam ne dogaja (Žepna Beletrina, 2020, prevod je nastal kot eksperiment kolektivnega prevajanja, ki ga je spodbudil Goethejev inštitut v Ljubljani in je delo naslednjih prevajalcev: Alenke Činč, Barbare Krivec, Dominike Tomanovič, Irene Smodiš, Luka Šintlerja Povšeta, Martina Laha, Tajde Liplin Šerbetar, Urbana Šrimpfa)
Kratki roman, ki ga je mogoče prebrati v enem dnevu, prinaša pričevanja o dogodku, ki se je zgodil na neki študentski rojstnodnevni zabavi sredi brezskrbnega leipziškega poletja. Anna pravi, da jo je Jonas posilil, Jonas pravi, da je bil odnos sporazumen. Komu bodo njuni prijatelji verjeli in zakaj? In kakšno vlogo ima pri tem alkohol? Roman ne prinaša odgovorov in ne zavzema strani, le skozi pričevanja Anne, Jonasa, njunih prijateljev, sodelavcev, znancev in očividcev tistega dne se pred nami izriše zapletena mreža medosebnih odnosov in posledic, ki jih ima zanje ta dogodek. Knjiga, ki jo je nujno treba uvrstiti v maturitetno branje!

Sorodna novica Slavoj Žižek o tem, kako v obdobju koronavirusa mutira človeško življenje

Slavoj Žižek: Življenje v času konca (Cankarjeva založba, 2012, prevod iz angleščine: Simon Hajdini in Lidija Šumah)
Medtem ko v Italiji v elektronski obliki izhajajo Žižkovi eseji na temo koronavirusa in njegovega vpliva na življenje ljudi po vsem svetu, lahko slovenski bralci v roke vzamemo njegovo nekoliko starejše delo z naslovom Življenje v času konca. V njej sicer ni govora o krizi, v kateri trenutno živimo, preigra pa druge možne scenarije (ekološka kriza, poglobitev družbenega prepada, gospodarska kriza) in načine kako se lahko z njimi kot družba spopadamo. Uteha filozofije, primerna za naš čas.

Katja Stergar – JAK (mednarodna dejavnost, koordinacija projekta Bologna 2021)

Walter Moers je eden tistih avtorjev z neskončno domišljijo in žmohtnim jezikom, ki je s štirimi knjigami o Zamoniji ustvaril tako bogat svet nenavadnih bitij, da si na koncu želimo še več kot dobrih 2200 strani. Če se zdi, da se je v prvi knjigi – 13 1/2 življenj kapitana Sinjedlakca – avtor gradi zlasti na naštevanju neverjetnih pustolovščin sinjedlakega medveda, pa je vsaka nadaljnja knjiga (Rumo & Čudeži v temi) nadgrajena z vse zahtevnejšo zgodbo. Za ljubitelje literature bo največja poslastica Mesto sanjajočih knjig, medtem ko je Vreščji mojster obvezno branje za kulinarične navdušence. Briljantni prevodi Darka Dolinarja (1. knjiga) in Stane Anželj ohranijo vso živahnost, humor in celo nadgradijo inteligenco originalov. Večplastnost pisanja – prav zato so vse knjige primerne tako za mlade kot odrasle – pa je najizrazitejša pri zadnjem prevedenem delu Moersa. Divji potep skozi noč je avantura bizarnih preobratov in črna komedija na peto potenco, navdihnjena z dramatičnimi ilustracijami Gustava Doréja. Vse knjige so izšle pri Založbi Sanje, Sinjedlakec tudi pri Mladinski knjigi.

Sorodna novica Petru Svetini večernica za presunljivo iskrene Molitvice s stopnic

Peter Svetina: Sosed pod stropom (ilustracije Peter Škerl, Sodobnost International, 2016)
Ne bom pretiravala, če rečem, da je Peter Svetina moj najljubši slovenski avtor – za nameček je tudi med šestimi nominiranci za letošnjo Andersenovo nagrado. Ko pa združi moči z mojim drugim najljubšim Petrom (Škerlom), vem, da knjige ne bom odložila, dokler je ne preberem do konca. Zbirka kratkih zgodb je idealna oblika za družinsko branje, hkrati je kratkost posamezne zgodbe privlačna tudi za začetne bralce. In Peter zgodbo lahko naredi iz čisto vsega, zato se nikar ne čudite, če je lokomotiva moškega spola, pa če vrša postavi svetovni rekord na 5000 metrov in če pekovka zleze v krof in tam liže marmelado. Poleg nonsensa ni nobene zgodbe brez obilice humorja, pa topline in množice ljubezni. Vse to nam bo v teh dneh prišlo zelo prav.

Gaja Kos: Obisk (ilustracije: Ana Zavadlav, Mladinska knjiga, 2019)
Obisk prijateljev, druženje, oboje je trenutno hrepenenje, želja, utopija. Ampak tale knjiga je za odrasle lahko opomnik, kaj vse je lahko prijetno druženje, za otroke pa ne glede na karanteno čisti užitek. Ilustracije so bujno zelene, živahne in skrivnostne, pod vsakim listom, za vsako vejo, povsod se skriva kakšno živo bitje, da o brezštevilnih pisanih papigah sploh ne govorimo. Glavna junaka, lenivec in tapir, sta kot bitji z različnih planetov, a se vseeno potrudita drug za drugega – ker če te sosed povabi na obisk, pač greš, pa četudi na obisk prideš šele čez nekaj časa.