Na obisk pride prijateljica Kaja iz Slovenije in na rojstnodnevni zabavi znanca Vida se odločijo, da gredo namesto tega v Carigrad z njegovim kombijem. Po poti spoznajo in poberejo še nekaj kolegov, ki jih vleče k istemu cilju, in "odprava zelenega zmaja" je zrela za pot.

Hrvaški celovečerec Greš? Grem! režiserja Ljube Zdjelarevića je bolj kot v filmskem smislu – njegova pripovedna struktura sledi preprostim žanrskim pravilom filma ceste – zanimiv kot nekakšen projekt, če lahko uporabimo ta odvraten, a simptomatičen izraz kulturno-umetniške politike in odsev časa. Gre za spoj plasiranja produktov in promocije Carigrada kot vznemirljive destinacije, še bolj pa se njegov projektni značaj kaže v tem, da v skoraj vseh glavnih vlogah nastopajo vplivni regionalni blogerji, instagramerke, igričarji in YouTubovi zvezdniki. Slovenski delež zastopa Kaja Kočevar oziroma Kaya Solo.

Filmski organizem ne skopari z vizualnimi intervencijami, animiranimi vložki, pospešitvami in upočasnitvami in instagramskimi filtri, hitrimi preskoki, hiphopovsko in rapersko glasbeno podlago ter nenavadnimi montažnimi rezi, ki naj bi ustvarjali vtis dinamike med nenehnim poziranjem nastopajočih ter umetnim ustvarjanjem kvazi dramatičnih situacij.

Naslajam se nad idejo, da ima film, pa naj si to prizna ali ne, ambicijo biti Goli v sedlu te generacije in balkanskega prostora, in dopuščam možnost, da kot bel, zdrav, situiran moški srednjih let vsega skupaj ne razumem. Ampak tudi v tem primeru je Greš? Grem! predvsem nekakšna antropološka izkušnja, vpogled v življenja mladih fejmičev, dvajsetletnih samopromotorjev oziroma generacijskih digitalnih vzornikov, mojstrov kreiranja svojih spletnih avatarjev.

Kič ali ironija? Kritika, posmeh ali afirmacija? Ob celostnem vtisu filma mi pride na misel najprej dobri stari Marshall McLuhan s frazo, da je sam medij že sporočilo, in morda si velja ob razmisleku nadeti ta očala. Sledi pa spoznanje, da je bil Andy Warhol resnično velik vizionar. Že pred pol stoletja je postavljal spomenike posameznikom, znanim po tem, da so znani, in se je vpisal v zgodovino med drugim z izrekom, da bo v prihodnosti vsak za 15 minut slaven. Danes živimo točno v tej Warholovi prihodnosti ...