Državno tožilstvo je sporočilo, da je v četrtek vložilo obtožnico proti štirim moškim in eni ženski. Glavni akter v aferi je domnevno trgovec z umetninami iz Mainza, ki so ga v začetku letošnjega leta zaradi ponaredkov Giacomettija obsodili na skoraj triletni zapor. V novi obtožnici je njemu in pajdašem očitano, da so več let prodajali ponaredke in z njimi zaslužili vsega skupaj devet milijonov evrov.
Dela švicarskega kiparja Alberta Giacomettija (1901-1966), za katera so značilne iztanjšane človeške in živalske figure, dosegajo na dražbah umetnin tačas dvoštevilčne milijonske vsote. Giacometti je eden tistih umetnikov, katerih delo se ogiba nedvoumni slogovni kategorizaciji. Povezujejo ga sicer z nadrealističnim gibanjem, vendar pa so ga iz tega gibanja izključili. O svojem delu in svojih figurah s stanjšanimi in razpotegnjenimi udi je Giacometti sicer menil, da gre za izražanje njegovega pogleda na samega sebe. O Giacomettiju so veliko pisali tudi filozofi. William Barrett je Giacomettijevo gesto že leta 1962 opredelil izraz eksistencialističnega pogleda na svet in spoznanja, da je življenje v moderni družbi vedno bolj nesmiselno in prazno.