Cilj raziskave je pridobiti prve arheološke informacije o obsežnem, neposeljenem in s tropskim gozdom prekritem območju, ki je bilo pred tem povsem neraziskano, je za MMC pojasnil prof. dr. Ivan Šprajc z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Govorimo o območju, ki se razprostira v osrednjem delu mehiške zvezne države Campeche, med sorazmerno dobro raziskano pokrajino Chenes na severu ter krajema Conhuás in Constitución na jugu, ki ležita vzdolž ceste Escárcega–Chetumal.

Sorodna novica "Nekateri miti o Majih so že preveč zakoreninjeni, da bi jih premagali, tudi če smo jih že ovrgli"

Naselje z imenom "kamniti steber"
Potem ko so za nekatere predele tega območja pridobili podatke zračnega laserskega skeniranja (lidar), so lani opravili prvo sezono terenskih raziskav v skrajno severnem predelu. Našli so ostanke več majevskih naselij, med katerimi je večje urbano središče, ki so ga poimenovali Ocomtún. Ime, ki v jukateškem majevskem jeziku pomeni "kamniti steber", so izbrali zaradi številnih tovrstnih arhitekturnih elementov, na katere so tam naleteli. V letošnji terenski sezoni, ki je potekala aprila in maja, pa so arheologi pregledali še dve lidarsko skenirani območji, ki ležita v zaščitenem biosfernem rezervatu Balam Ku, njuna skupna površini pa je okoli 140 kvadratnih kilometrov.

Kot pove naš sogovornik, so že lidarski podatki razkrili, da je gostota arheoloških sledov na tem območju nižja od tiste v okoliških predelih. “Naselbinska jedra so redkeje posejana, v upravnih in obrednih jedrih je manj monumentalnih stavb, poleg tega skoraj nikjer nismo videli ostankov arhitekturnega okrasja. Tudi kamnitih spomenikov, kakršni so stele in oltarji, je malo, pa še ti so sorazmerno majhni in brez reliefov. Neizogiben vtis je, da je bila majevska kultura v tej regiji preprostejša in dokaj manj prefinjena kot na sosednjih območjih.” Medtem ko je območje proti vzhodu, ki so ga raziskali pred leti in tam odkrili tudi tri večje urbane centre, Chactún, Tamchén in Lagunita, prepredeno s poljedelskimi terasami in izsuševalnimi kanali v mokriščih, teh prvin letos niso zasledili. Vse kaže, da so bili ti predeli manj privlačni za poselitev, najverjetneje zaradi posebnosti naravnega okolja.

Zakaj redkejša poselitev z "revnejšo" kulturo?
Gre namreč za območje z obsežnimi mokrišči, ki se v deževni dobi zamočvirijo ali poplavijo in zato za poselitev niso bila primerna, na vzpetinah pa prevladuje zelo skalnat teren s tankimi plastmi prsti, kar se odraža tudi v vrstah dreves in relativno nižji višini gozda, zaradi česar arheologi sklepajo, da zemljišča niso bila najugodnejša za poljedelstvo. Morda je prav zato do poselitve tega območja prišlo pretežno šele v razmeroma poznem času, potem ko je prebivalstvo v sosednjih in ugodnejših predelih tako naraslo, da so bile nekatere skupine prisiljene emigrirati v manj primerne predele.

Časovna umestitev ostankov temu pritrjuje – velika večina kronološko diagnostičnih tipov keramičnega materiala, ki so ga pobrali na več mestih na površini in v sondažnih izkopih, spada v pozno in zaključno klasično dobo, torej v čas od 7. do 10. stoletja n. št. A za zdaj je razlaga o migriranju na manj ugodna območja le domneva; bolj zanesljive podatke o poselitveni dinamiki bodo dali šele izsledki podrobnih keramičnih analiz. “V vsakem primeru pa rezultati naše letošnje sezone dajejo nove podatke o raznolikosti kulture Majev, in upamo, da bodo prispevali tudi k razumevanju razlogov za regionalne posebnosti,” pravi Šprajc.

Igrišče za slavno majevsko igro z žogo
Izstopajočih najdb letošnjih terenskih raziskav je kar nekaj – ena od teh je prostor za obredno igro z žogo, kakršni so bili sicer značilni predvsem za pomembnejše politične centre. Našli so ga na območju naselbine, ki je sicer skromnejšega obsega, očitno pa je imela kljub temu dokaj pomembno mesto v regionalni politični hierarhiji. Poleg igrišča so v upravnem in ceremonialnem središču stavbe, visoke do 13 m, v sosednjem mokrišču pa je vodni zbiralnik kvadratnega tlorisa z okoli 90 metrov dolgimi stranicami, to pa je prav tako nekaj, kar je sicer mogoče najti le v pomembnejših naseljih. Kot razloži Šprajc, že velikost in oblika tega zbiralnika govorita o načrtovanem projektu, ki je terjal veliko dela in temu primerno število ljudi. Takšne rezervoarje, ki so praviloma nastali s preoblikovanjem naravnih jezerc, najdemo le v pomembnejših naseljih.

Kaj bodo povedali ostanki redkih stenskih poslikav?
Prostor za igro z žogo, ki je zanimiva najdba sama po sebi, je poskrbel še za dodatno presenečenje. “V testnem izkopu sredi igrišča smo odkrili del substrukture, torej stavbe pod pozneje zgrajenim igriščem, na kateri se je ohranila tanka plast ometa. Na več fragmentih, ki so odpadli, so ohranjeni ostanki rdeče barve, nanesene na svetlo površino ometa. Vijugaste linije in druge oblike so sestavljale prizor, ki je bil uokvirjen z debelo rdečo črto, ohranjeno na več fragmentih. Ker so stenske poslikave sorazmerno redke na majevskih najdiščih, gre seveda za pomembno najdbo,” pojasni. Vse fragmente so pobrali in jih predali restavratorjem, ki bodo morda lahko rekonstruirali del poslikave. Keramični material nakazuje, da spada struktura, ki je bila z gradnjo poznejšega igrišča deloma uničena in prekrita, v zgodnjo klasično dobo (ok. 250–600 n. št.), njena oblika, velikost in funkcija pa za zdaj ostajajo neznane. Da bi ugotovili kaj več, bi bilo treba opraviti širše in bolj sistematično izkopavanje, kar pa v okviru tega projekta ni bilo izvedljivo.

Predor za odvodnjavanje
Na dokaj edinstveno najdbo so naleteli tudi na drugem najdišču. Gre za predor za odvodnjavanje, ki je v sklopu skupine struktur na vrhu hriba v južnem delu letos pregledanega območja. Najdišče leži pet kilometrov severozahodno od Nadzcaana, velikega klasičnodobnega majevskega mesta, ki je bilo odkrito in delno raziskano v 90. letih 20. stoletja. “Osrednji trg je nepravilnega tlorisa in povsem obdan s podolgovatimi strukturami, na njegovi zahodni strani pa se dviga piramidalna stavba. Na zunanji strani kompleksa, ob njegovem severovzhodnem vogalu, smo opazili vhod v tunel. Sprva smo menili, da gre za plenilski izkop, a je kmalu postalo očitno, da so ga zgradili Maji,” nam pove Šprajc.

Ob podrobnem pregledu predora so ugotovili, da stranske stene podpirajo niz velikih in ploščatih kamnov, ki ga prekrivajo. Šprajc pojasni, da več elementov nakazuje, da gre za drenažni kanal, namenjen odvajanju vode, ki se je v deževnem obdobju nabrala na trgu. Na podlagi lidarsko pridobljenega reliefa so lahko preverili, da je najnižja točka trga prav na njegovem severovzhodnem koncu, na pobočju tik pred vhodom v rov pa so arheologi našli obdelan kamniti blok z žlebom in zoženim ekstremom. “Ker širina bloka ustreza širini vhoda v predor, je zelo verjetno, da je prvotno stal prav tam in kanaliziral tok vode. Glede na konfiguracijo terena je mogoče sklepati, da je voda, ki je tekla po pobočju, napajala vodni rezervoar, ki leži v mokrišču okoli 550 metrov proti vzhodu. Tudi ta je približno kvadratnega tlorisa. Poleg tega smo znotraj rova opazili še en podoben kamen z utorom, tla rova pa so ​​skoraj ravna, napolnjena s peskom in zemljo, ki ju je verjetno nanesel tok vode.”

Rov iz zgodnje faze trga
S sondažnim izkopom na trgu, na nasprotni strani in ob vznožju strukture, ki ga omejuje, so skušali najti tudi drugi ekstrem predora. Glede na to, da je ohranjen do približno osem metrov dolžine od njegovega zunanjega ustja, je bilo očitno, da je bil zasut le kratek segment blizu njegovega nasprotnega konca. Ko pa je izkop presegel globino enega metra in vhoda še vedno niso našli, so morali poseg prekiniti, saj bi nadaljevanje zahtevalo občutno razširitev izkopa, razlaga Šprajc.

“Vse kaže, da je bil rov povezan z zgodnjo fazo trga in da so ga med poznejšo prezidavo zakrili: ko se je zaradi prenavljanja trga njegova raven zvišala (odkrili smo kar nekaj zaporednih tlakov), kanal za odvodnjavanje verjetno ni bil več potreben, ker je voda lahko iztekala skozi ozek prostor med obema strukturama, ki tvorita severovzhodni vogal trga.”

V čem je najdba tako edinstvena? “Znano je, da imajo številni trgi v mestih v majevskem nižavju rahel naklon. Ker so trgi praviloma na vzvišenih delih naselij, je tako voda, ki se je nedvomno nabirala med deževno dobo, lahko odtekala med stavbami, ki trge obkrožajo. Toda odtočni kanali v obliki predorov so izjemno redki. Nekateri primeri, zgrajeni na podoben način in uporabljeni za podobne namene, so bili dokumentirani na najdiščih Takalik Abaj in Chocolá vzdolž tihomorske obale v Gvatemali, drugje pa jih, kolikor nam je za zdaj znano, ni,” odgovarja.

Odkritje ostankov iz postklasične dobe
Čeprav spadajo najdišča, ki so jih preiskali letos, pretežno v čas med letoma 600 in 1000, torej v obdobje, ko so prenaseljenost, dolgotrajne suše in vojne postajale vse bolj usodne za veliko večino naselij, so podobno kot lani v Ocomtúnu tudi letos našli ostaline iz precej poznejše, postklasične dobe. Eno od večjih najdišč ima na južnem delu glavni trg, ki ga na severu omejujejo ruševine 16 m visokega piramidalnega templja. Neposredno pod vrhom stavbe so v vrhnji ruševinski plasti našli fino obdelano kremenasto konico ali rezilo, debelo manj kot centimeter, in veliko keramike, pretežno postklasičnih kosov. Med temi izstopa fragment figure ali obredne figuralne posode, ki predstavlja nogo živali, morda pasavca ali glodalca, ki ga domačini imenujejo tepezcuintle. Ves material je bil gotovo del daritve, ki je bila nekoč položena v svetišče ali obenj na vrhu piramide, pozneje pa je med procesom razpadanja stavbe zdrsel na njeno pobočje.

Prevladujoči tipi keramike po Šprajčevih besedah razodevajo, da so še v zadnjih stoletjih pred prihodom Špancev, torej dolgo po tem, ko je v 10. stoletju osrednje nižavje utrpelo razpad kompleksne družbenopolitične organizacije in drastičen demografski upad, tukaj živele skupine ljudi, ki so pred stvaritvami svojih prednikov opravljali obrede in puščali daritve. "V tem času ni nihče več gradil piramid in drugih monumentalnih stavb. Ker so bile to majhne in kulturno močno obubožane skupine, ki so za svoja prebivališča običajno izbrale starejše objekte, je arheoloških sledov malo, imamo pa tudi zaradi naših raziskav vse več podatkov, ki nam osvetljujejo dogajanje v tem še vedno dokaj zagonetnem obdobju."

A tudi na tem najdišču je večina stavb iz zgodnejšega časa. “Ostanki naselja izstopajo po koncentraciji mnogih objektov, razporejenih na naravni vzpetini, kot tudi po pravokotnem vodnem zbiralniku v mokrišču proti vzhodu. Njegove robove, dolge približno 90 in 70 metrov, so utrdili s kamni, da bi ohranili obliko in zmanjšali erozijo. Velika večina teh ostankov je nedvomno iz klasične dobe,” pravi arheolog.

Terenski pregledi so potekali v sklopu raziskovalnega projekta, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS), dodatno finančno podporo pa so prispevali Peter Thornquist, Leslie Martin in Milwaukee Audubon Society iz ZDA ter slovenska podjetja Adria kombi, AL Ars longa, BSL in Artos. Stroške lidarskega skeniranja je pokrila fundacija Kena in Julie Jones iz ZDA. Ekipa je letos opravila drugo sezono terenskih pregledov. Lidarske podatke ima na razpolago še za eno območje, vendar je to zelo težko dostopno.

Naslednji korak: terenske raziskave zelo težko dostopnega območja
“Če ugotovimo, da se bo mogoče približati z vozili, ga bomo tudi terensko raziskali. Brez vozil pač ne gre, ker moramo prevažati ne le opremo in hrano, temveč tudi vodo, ki jo v teh kraških predelih komaj kje najdemo, saj moramo delati v sušnem obdobju. V deževni dobi se mokrišča zamočvirijo ali poplavijo in postanejo tako rekoč neprehodna. Prav zato so imeli Maji čeznje speljane dvignjene ceste,” sklene Šprajc.

Poleg Šprajca so letošnjo ekipo sestavljali še geodet Aleš Marsetič, njegov dolgoletni sodelavec in kolega na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, arheolog Vitan Vujanović, ki se na podiplomskem študiju na Univerzi v Bonnu specializira za arheologijo Mezoamerike, mehiški arheologi Octavio Esparza Olguín, Atasta Flores Esquivel in Quintín Hernández Gómez ter več lokalnih delavcev, vključno z dvema kuharicama, ki sta skrbeli za prehrano in red v taborih. Sodelovala sta tudi donatorja iz ZDA, Peter Thornquist in Leslie Martin, sicer upokojena zdravnika, vendar po Šprajčevih besedah velika navdušenca za arheologijo Majev.