Avstrijski režiser Johann Kresnik, znan po provokativnih predstavah, si je za prizorišče svoje nove gledališke predstave, ki jo izvaja nemško gledališče iz Erfurta, zamislil točko nič v New Yorku, kjer je 11. septembra 2001 prišlo do terorističnih napadov, ki so v ruševine spremenili svetovni trgovinski center. Provokativna in kontroverzna postavitev Verdijevega Plesa v maskah ima z izvirno opero malo skupnega, bolj kot zgodba o ljubezni, ljubosumju in spravi je namreč kritika sodobne Amerike (in njenega položaja v svetu) ter posredno tudi vsega sveta. Predstava bo premiero doživela 12. aprila, kljub kritikam, pa je pet predstav že razprodanih.

Starčki v oblačilih Adama in Eve
Da priznani avstrijski režiser, ki sodeluje z gledališči tako v Evropi kot v Ameriki, kljub starosti (letnik 1939) še vedno ohranja "uporniškega" duha, je razvidno tudi iz nove predstave, v kateri se po odru sprehajajo goli upokojenci z maskami Miki Miške na obrazih, kritika ameriškega načina življenja pa je posredno izražena tudi z gorečimi klobuki strička Sama in igralci, oblečenimi v ameriške zastave. In zakaj goli seniorji? Režiser pravi, da je golota potrebna zato, ker "predstavlja ljudi brez nizkotnih namenov, ki so žrtve kapitalizma in najnižji razred, ki nima ničesar več."

Politični in družbeni komentar
Po režiserjevem mnenju je predstava nekakšen politični komentar sodobnega sveta in čeprav je kritika prvenstveno usmerjena na ZDA, se z likom Hitlerja dotakne tudi Nemčije in današnjih politikov, ki po Kresnikovem mnenju še vedno v veliki meri verjamejo, da je Amerika utelešenje posameznikovega sna. Po besedah režiserja pa ne gre zgolj za politični, ampak tudi družbeni komentar. Predstava namreč opozarja tudi na otroško revščino in problem brezdomstva, ki ga omenjeni državi lahko najdeta tudi na lastnem pragu.

Tudi Verdija so cenzurirali
Kresnik, ki meni, da gledališke predstave danes ne smejo slediti tradiconalnim postavitvam, ampak presegati meje gledališke uprizoritve, je predstavo po Verdijevi operi zasnoval zato, ker je tudi ta problematizirala razmere tistega časa. Verdi jo je namreč napisal leta 1859 in v njej upodobil usodo švedskega kralja Gustava III, ki so ga leta 1792 ubili na plesu v maskah. Vendar so cenzorji od njega zahtevali, da spremeni kraj dogajanja opere in jo preseli na tla Amerike, da tako ne bi nakazovala umora evropskega monarha.

Čeprav je predstava še pred uprizoritvijo v New Yorku naletela na mnoge kritike, najbolj seveda zaradi prizorišča postavitve, se je z bojkotom srečala že v Erfurtu, kjer so jo želeli prepovedati krajevni oblastniki, vendar brez uspeha.

K. S.