Okupacijo gledališča je kot "nesprejemljivo" gesto že obsodil novi direktor ustanove, Chris Dercon, nekdanji direktor londonske galerije Tate Modern, do katerega so aktivisti skeptični: bojijo se, da bo v preteklosti pogosto radikalno ustanovo odkrmaril v veliko bolj komercialne, manj provokativne vode. Sprašujejo se tudi, ali lahko v Belgiji rojeni Dercon sploh zares razume kompleksno preteklost Berlina, ki je vpisana v same temelje gledališča.

Protest proti nastavitvi Dercona se je začel že v petek, po neuspešnih pogajanjih med mestnimi oblastmi, novim direktorjem in protestniki pa se je ob koncu tedna razrasel v fizično okupacijo.

"Aroganca brez primere"
"Nikakor ne obsojava aktivistov in njihovih socialnopolitičnih ciljev, ki so za Berlin pomembni," sta v izjavo za javnost zapisala Dercon in programska direktorica Marietta Piekenbrock. "Obsojava pa neodgovoren pristop njihovega petkovega vdora v stavbo. Svoje lastne cilje so postavili pred varnost naših uslužbencev in občinstva. Postavili so se v nadrejen položaj umetnikom in njihovemu delu, kar je aroganca brez primere." Poudarjata, da bi rada čim prej nadaljevala vaje za novembrske predstave, pri tem pa pripomnita, da bi se kakršne koli vaje "križale s prireditvami in zabavami okupatorjev". "Okupacija ni sprejemljiva. Politiko prosiva, da se zaveda svoje odgovornosti, in ukrepa."

Protestniki, ki so ustanovili umetniški kolektiv From Dust to Glitter, so napovedani, da bodo gledališče v vzhodnem Berlinu okupirali tri mesece; v tem času bodo prirejali brezplačne predstave. Na svojem prvem uradnem shodu v nedelje so ljubitelje gledališča pozvali, naj jim pomagajo z donacijami v obliki hrane, tiskalnikov in higienskih pripomočkov. Odziv je bil tolikšen, da je policija morala omejiti dostop, ker je bila stavba zasedena do polne kapacitete.

Cilj protestne akcije je "poslati sporočilo nasprotovanja aktualni politiki" in zajeziti postopno gentrifikacijo nemške prestolnice.

Umetniki pod okriljem gledališča Volksbühne so zelo ostro nastopili proti Derconu, ki je letos na mestu direktorja nasledil Franka Castorfa, starosto s 25-letnim stažem na čelu avantgardnega gledališča.

V službi avantgarde
"Ljudski oder" se ponaša s tem, da njegove predstave ponujajo neizprosen komentar na politično in kapitalistično hipokrizijo sodobne družbe. Stavbo so - tudi iz ostankov Hitlerjevega porušenega kanclerstva - po drugi svetovni vojni znova zgradili v impozantnem stalinističnem slogu. Od samega začetka dalje je bilo poslanstvo gledališča približati umetnost delavskemu razredu; zvesto mu je bilo tudi v štirih desetletjih na vzhodni strani berlinskega zidu. Številni prav Carstorfu pripisujejo zasluge, da je z drznimi, pogosto spornimi predstavami ustanovo spremenil v eno izmed središč evropske gledališke umetnosti.

Dercon, ki je bil za položaj izbran že predlani, je prvi direktor gledališča, ki ne prihaja iz umetniških krogov. Kljub temu pa mu nemška kulturna scena ni tuja: preden je vodil galerijo Tate Modern, je bil osem let na čelu Hiše umetnosti v Münchnu, kjer je bil deležen številnih pohval.

Že lani poleti je približno 200 ljudi, ki se ukvarjajo z gledališčem, podpisalo odprto pismo, ki je svarilo pred "uničenjem izvirnosti in vztrajnosti, ki sta Ljudskemu odru prinesli mednarodni ugled in priznanje". Kmalu se je pojavilo še eno odprto pismo "druge strani", ki ga je podpisala vrsta prominentnih nemških kulturnikov. To je trdilo, da so protesti "organiziran javni cirkus", imenovanje Dercona pa "drzna in navdihnjena odločitev". MMC-jev intervju z Derconom (še iz časov, ko je bil na čelu galerije Tate Modern) lahko najdete tukaj.