Za direktorja celotne skupine Tatovih muzejev sira Nicholasa Seroto je to precejšnji udarec, saj je bilo marca najavljeno tudi, da jih zapušča direktorica Tate Britain Penelope Curtis, ki odhaja v muzej Gulbenkian v Lizboni. Vendar vse kaže, da gre zgolj za slučajno časovno sovpadanje in da ta dva odhoda ne kažeta na kako globljo neprijetnost.

Prijateljski razhod Dercona in Tata
Tudi dejstvo, da Dercon ostaja v Tate Modern še do 2017 in da bo tisto leto kuriral veliko razstavo, priča, da se razhajajo v dobrih odnosih. Drugačen pa naj bi bil položaj v primeru Curtisove, saj je njen petletni mandat veljal za bolj turbulentnega in "ne vselej zabavnega" v primerjavi s Derconovimi štirimi leti v Tate Modern.

Po navedbah Guardiana je direktor celotne skupine Tate sir Serota glede Derconovega odhoda dejal: "Chris Dercon nam pomaga odpreti Tate Modern za širši svet in bolj raznoliko občinstvo s svojo podporo bolj mednarodno zastavljenemu programu, fotografiji, nastopom v živo in filmom. Veselimo se, da bomo skupaj z njim odprli novi Tate Modern in sodelovali, dokler ne nastopi službe v Berlinu leta 2017. "

Odzivi v "novi domovini"
Novica o Derconovem odhodu iz Tata je v Nemčiji vzniknila že v četrtek zvečer, se pravi dan pred uradno objavo, govorice pa so krožile že več tednov. Na vprašanje Guardiana na začetku tega meseca, ali se res odpravlja v Berlin, je Dercon dejal le, da je "počaščen ... vendar so moje misli v in s Tatom".

Vendar pa imenovanje nekoga, ki je zelo priznan v vizualni umetnosti, na funkcijo v gledališču ni deležno vsesplošnega odobravanja. Claus Peymann, enfant terrible nemških odrov, sicer pa umetniški vodja gledališča Berliner Ensemble, ki ga je ustanovil Bertolt Brecht s svojo ženo, je na začetku tega meseca dejal: "Chris Dercon je super za galerijo Tate, vendar popolnoma napačen za Volksbühne. Ne potrebujemo kustosov in snovalcev projektov."

Manuel Brug, sodelavec časnika Die Welt, je zapisal, da nima nič proti Derconu samemu, saj je po njegovem "dober človek, zelo dobro povezan, glamurozen, vendar intelektualec, sodoben, vendar spoštovan". Kljub temu se sprašuje, ali je upravičeno, da bo vodil to gledališče, saj naj bi imel Berlin veliko kuratorjev, ki jih je označil za delujoče v skladu z duhom časa.

Vendar Dercon, ki je študiral umetnostno zgodovino in gledaliških študije, ne skriva svoje ljubezni do umetniške razgibanosti nemške prestolnice.