Ločena profesorica slovenščine Olga skuša s svojimi feminističnimi prijateljicami prepričati svojo užaloščeno hčer, da moških sploh ne potrebujeta, saj je življenje brez njih lepše in lažje. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
Ločena profesorica slovenščine Olga skuša s svojimi feminističnimi prijateljicami prepričati svojo užaloščeno hčer, da moških sploh ne potrebujeta, saj je življenje brez njih lepše in lažje. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
Partnesrki odnosi
Da mati in hči z moškimi v svojem življenju vseeno nista opravili, se izkaže, ko ju zadane Amorjeva puščica. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
Nova satira na partnerske odnose

Komedija, ki se loteva vedno aktualne teme partnerskih odnosov, vprašanja feminizma, najrazličnejših partnerskih kombinacij in spolnih usmerjenosti, obenem pa v dogajanje spretno vplete tudi družbenopolitično stvarnost je premierno uprizoritev doživela v Prešernovem gledališču Kranj.

Kdo potrebuje moške?
Še ena v nizu Partljičevih komedij, ki na humoren način osvetljujejo težave vsakdanjega življenja, se tokrat odvija v enostarševski družini ločene profesorice slovenščine Olge. Ta živi skupaj z odraslo hčerko, ki se je ravnokar razšla s svojim fantom. Ker Olga nima ravno lepih izkušenj z "močnejšim spolom", izkoristi trenutek in skuša svojo obupano hčerko prepričati (tako kot samo sebe), da moških sploh ne potrebuje, saj je življenje brez njih lepše in lažje.

Starejša z mlajšim in mlajša s starejšim
Ko se že zdi, da je, vsaj Olga, z moškimi za vedno opravila, jo nekdanji dijak povabi na obletnico mature in Olga mora priznati, da v svoji drži vseeno ni tako neomajna, kot se zdi. Amorjeva puščica pa ne zadane le mame, ampak tudi hčer, ki se zaplete v partnersko zvezo z veliko starejšim sodelavcem. Pravi zaplet in šok pa se začne šele, ko mama spozna hčerinega partnerja in obratno.

Partljičeva komedija je sicer nastala pod režiserko taktirko Vinka Möderndorferja, ki je poskrbel tudi za glasbeno opremo, v njej pa poleg Vesne Jevnikar in Vesne Slapar v vlogi matere in hčere, igrajo tudi Darja Reichman, Vesna Pernarčič Žunić, Igor Štamulak in Borut Veselko. Pod dramaturgijo se je podpisal Blaž Lukan, scenografija je delo Jožeta Logarja, avtor kostumografije pa je Alan Hranitelj.

Eden redkih slovenskih komediografov
Tone Partljič je zagotovo najbolj znan po svojih komedijah za gledališče, čeprav se je uveljavil tudi kot vsestranski književnik, kulturni in politični delavec ter filmski scenarist. Kot komediograf se je začel uveljavljati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in postal oče številnih komedijskih uspešnic, v katerih je vedno zajemal iz okolja, ki ga dobro pozna. Po njegovih scenarijih je bilo posnetih kar nekaj izjemno uspešnih filmov in televizijskih dram, za gledališke komedije pa je prejel prestižno nagrado Prešernovega sklada.

K. S.

Nova satira na partnerske odnose