Festival, ki letos vstopa v 27. leto, drevi odpira komedija Čakalnica Nejca Gazvode v režiji Dejana Batoćanina in Uroša Fürsta ter izvedbi SiTi Teatra in Krekerja. V tekmovalnem programu se letos predstavlja osem predstav, ki se potegujejo za žlahtno komedijo. Ob sklepu festivala bodo podelili še nagrade za žlahtnega režiserja in žlahtno komedijantko ter komedijanta.

Festival bo strnjen okoli treh koncev tedna in se bo sklenil 17. marca. Od danes do sobote si bo poleg komedije Čakalnica mogoče ogledati še komedijo Bog masakra Yasmine Reza v režiji Ajde Valcl in izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor ter komedijo Resnica Floriana Zellerja v režiji Alena Jelena in izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst.

Drugi konec tedna prinaša komično dramo Ljubi moj Elaine Marphy v režiji Andreja Jusa in izvedbi SLG-ja Celje, komedijo (Totalno) katastrofalna večerja avtorjev Marca Camolettija in Michela Niavaranija v režiji Sama. M. Strelca in izvedbi Gledališča Koper ter predstavo Tri ženske avtorja in režiserja Vinka Möderndorferja v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj.

Zadnji konec festivalskega tedna se bo začel s komičnim muzikalom Trač Gašperja Tiča in Davorja Hercega v režiji Jake Ivanca in Gašperja Tiča ter izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in Gledališča Koper, sledila pa bo Molierova drama Žlahtni meščan v režiji Eduarda Milerja in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega.

Pred resnico si zatiskamo oči
Selektorico Aljo Predan skrbi, da na Slovenskem tako rekoč ni več satire, pa čeprav smo Cankarjevi dediči. "Kot da živimo v idealnem svetu, v idealni družbi, z idealnimi politiki in idealnimi tajkuni, z idealno strpnimi sodržavljani, ki oberoč sprejemajo vse drugačne in različne in ni nikakršnih težav ali anomalij, ki bi jih kazalo razgaliti in osmešiti," razmišlja. Zdi se ji, da si pred resnico zatiskamo oči in se ograjujemo v svoj vrt. "Čudni, zaspani, samozaverovani, samozadovoljni ljudje nekje na obrobju nekega kontinenta, ki se jih prav nič - razen njih samih - ne tiče, taki se zdi, da smo," je povedala.

Kar se tiče izbora predstav, se pri njih ocenjuje, da je nemara pri izboru komedij tekstualna predloga še najmanj relevantna, pomembnejši so uprizoritvena koherenca, izmikanje kiču in rutini, prava mera med igralsko briljanco in pogrošno šmiro, med uprizoritveno levoročnostjo in ambiciozno realizacijo, negovanje žlahtnega in odklon od cenene komercialnosti.

Glede kultiviranega humorja je spomnila na besede igralca Iztoka Mlakarja, da je "komedija le tragedija, gledana v rit". "Če to velja, potem smo pri nas zelo vljudni in 'manirlih' in si zmerom povemo vse v obraz, igramo z odprtimi kartami, rešujemo tegobe sproti, nimamo ničesar za bregom, vse samo pred njim in vsem na očeh, o ničemer ne šušljamo, temveč se o vsem odkrito pogovarjamo, dobrohotno in s premislekom sprejemamo vsakršno kritiko in smo sploh idealni," pravi Alja Predan. Verjetno zato za kultiviran humor nismo razvili niti dovolj ustvarjalnih niti dovolj receptivnih mehanizmov, dodaja.

Komedija zmerom smeši človeške nravi
Prepričana je, da je občinstvo lačno smeha. Zmerom se smeje samemu sebi, saj komedija zmerom smeši človeške nravi. Če ga pitaš z žlahtnim humorjem ali s komercialnimi cenenostmi, zmerom bo hvaležno, ugotavlja selektorica festivala. Zato je po njenih besedah toliko pomembneje, da bi si zlasti javne ustanove za svoje poslanstvo vendarle naložile vzdrževanje visoke kakovostne ravni zabavnih in komedijskih vsebin in kultiviranje tega našega nesrečnega humorja. Če ga seveda sploh še kaj premoremo, sklene.

Festival se bo sklenil s podelitvijo nagrad in predstavo v spremljevalnem programu - komedijo Dan norosti Joa Ortona v režiji Borisa Kobala in izvedbi Špas teatra. Lani se so z naslovom žlahtne komedije ovenčali predstavo Peter Kušter v režiji Ivane Djilas in izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.