Oglas
Tokrat sem bil zelo zvest avtorju in sem povedal njegovo, ne pa svoje zgodbe.
Po Alamutu so se lotili postavitve še enega velikega romana, Ane Karenine Leva Tolstoja. Dramatizacijo dela je opravil Dušan Jovanović, tudi režiser predstave. Naslovno vlogo je zaupal Poloni Juh, njenega prevaranega moža je upodobil Igor Samobor, rogove pa mu je nataknil Jurij Zrnec. Predstavo so sooblikovali scenografinja Jasna Vastl, kostumograf Uroš Belantič, koreograf Denes Debreis, oblikovalec luči Jaka Šimenc, avtor videa Karbo Godina in Drago Ivanuša kot avtor glasbe, ki jo bo šestčlanska zasedba izvajala v živo.
Jovanović je ostal zvest izvirnikuPrevod romana v dramski jezik je bilo zahtevno delo, pri čemer je sodeloval tudi Mitja Čander, a Jovanović je povedal, da je izvirniku ostal zelo zvest. Po več branjih se mu je kot najbolj kompleksna oseba pokazal Karenin, ki trpi kljub videzu, ki ga daje kot dolgočasen uradnik s predsodki in patriarhalnimi pogledi. Tako kot prevarani soprog pa trpijo tudi drugi liki v predstavi, ki jo je režiser opisal kot deloma epsko, deloma dramsko. O predstavi je prevarani soprog povedal, da je njena glavna tema ljubezen, primarno gonilo človeštva, kar dela roman večen ne glede na to, da ga je Tolstoj postavil v 19. stoletje.
Vsaka ženska je enkrat Ana Karenina
Jovanović pa je na temo ljubezni povedal, da sicer navidezno gre ta ljubezensko zgodbo, a je v resnici pasijon in predstavitev človeških stanj, ki so nam vsem tako ali drugače blizu. Polona Juh pa je navedla še en razlog, zakaj je predstava blizu tudi sodobnemu obiskovalcu gledališča - vsaka ženska se enkrat znajde v obdobju, ko se v njej prebudi Ana Karenina. Njeno junakinjo je dramaturginja Diana Koloini označila kot morda najveličastnejšo žensko figuro v književnosti.
Zgodovinski okvir usoden
Ano sicer v veliki meri določa prav zgodovinsko ozadje, v katerem se predstava zapleta in razpleta. Ko (v 19. stoletju) sklene zapustiti moža in otroka, izgubi svoje socialno okolje in znajde se v nemogočem položaju, poleg tega pa morala takratnega časa vpliva tudi na njeno doživljanje. Polona Juh v njej vidi predvsem človeka, resnico, ljubezen in tveganje. Kot je na predstavitvi predstave povedala glavna igralka, lahko gresta ljubezen in resnica vzporedno pot in Anina resnica se lahko osmisli le v smrti.
Izziv za Jurija Zrnca
Ob razmišljanju o velikih življenjskih resnicah pa je predstava Juriju Zrncu ponudila še en izziv - v drami njegova vloga ni obarvana komično, kot je to navajen od svojih prejšnjih stvaritev. Pri oblikovanju stotnika Andreja Vronskega je sledil predvsem napotkom režiserja, dramaturginje in lastnim zgibom, ki so mu narekovali, da v lik vloži stoodstotna čustva, česar od prej ni bil vajen. V začetku ukvarjanja s predstavo je tako Zrnec dvomil o sebi, a je pred premiero zatrdil, da je vesel, da se je je lotil, ker mu je veliko dala, pomagala pa mu je spoznati tudi samega sebe.
Predstava po prevodu Gitice Jakopin
V Ani Karenini ob glavnih treh igralcih nastopajo Bojan Emeršič, Petra Govc, Sabina Kogovšek, Maja Sever, Silva Čušin, Saša Pavček, Gorazd Logar, Maja Končar, Zvone Hribar, Marko Mandič, Andrej Nahtigal, gostja Barbara Lapajne Predin in študenti AGRFT-ja. Pri upovedovanju jih je vodila lektorica Tatjana Stanič, ki se je naslonila na prevod Gitice Jakopin.
Tokrat sem bil zelo zvest avtorju in sem povedal njegovo, ne pa svoje zgodbe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje