Iztočnico za predstavo je Klemenčičevi ponudil grški mit o treh gorgonah, sestrah grozljivega videza, ki so domovale v neznanih krajih blizu kraljestva senc. Izročilo pravi, da so se na njihovih orjaških glavah namesto las zvijale kače, zobe pa so imele dolge in ostre kakor merjaščeve čekane. Njihove oči, ugnezdene v zgrbančene obraze, so spremenile v kamen vsakogar, ki jih je pogledal.

Novoveško iskanje blaženosti prek hedonizma
Avtorica predstave se, podobno kot grška mitologija, najbolj osredotoča na lik meduze, ki je bila pred svojo preobrazbo lepa mladenka. Njena tragična zgodba ponuja iztočnico za razmislek o sodobnem diktatu lepote, ki ga čutimo kot imperativ in vir nezadovoljstva. Dramaturginja Amelia Kraigher je ob tej priložnosti zapisala, da je "diktat lepote stalna grožnja, ki zahteva ukročeno sodobno žensko".

Uigrana ekipa
Predstava je nastala v produkciji Kuda C3, s katerim je Klemenčičeva ustvarila tudi lansko predstavo Tam, kjer hodim. Sodelovali so tudi: kostumografinja Katjuša Tavčar, Boštjan Bugarič (scena) in Bojana Šaljič (glasba). Plesalci Dalanda Diallo, Katra Kodela, Špela Kramar, Neža Mrevlje, Petja Sovilj in Nataša Srhoj bodo Eudiamonijo v PTL-ju ponovili tudi 8. in 9. septembra, prav tako ob 21.00.